Jedro

Sodna praksa lastniku nepremičnine, ki jo uporablja tretji brez pogodbe in dogovora o plačilu, priznava nadomestilo, ki bi ga bilo mogoče doseči sporazumno s pogodbo. Sodišče prve stopnje je priznalo nadomestilo v primerni višini neto tržne najemnine, ki jo je ugotovil izvedenec gradbene stroke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu in odločitvi o pravdnih stroških potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Po delni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje P 588/2008 z dne 15. 6. 2012, glede odločitve o nasprotnem tožbenem zahtevku za plačilo uporabnine in pravdnih stroških, je sodišče prve stopnje ob novi registraciji zadeve (P 394/2012) prej toženca (nasprotna tožnika) navedlo kot tožnika, prej tožnika pa obratno. Z izpodbijano sodbo je razsodilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 19.335,67 EUR nadomestila za uporabo stanovanjske hiše v M. T. za čas od 30. 3. 2005 do izselitve 12. 3. 2010, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2010 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je, da vsaka pravdna stranka nosi svoje stroške celotnega pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje sta se pritožila toženca. Menila sta, da je prvo sodišče prekoračilo trditve tožnikov, ki nista zatrjevala, da sta bila prikrajšana in v čem je bilo prikrajšanje. Po mnenju pritožbe bi morala tožnika dokazati, da sta imela na voljo najemnika, ki bi plačeval najemnino. Zgolj neuporaba svoje stvari ne zadošča za prikrajšanje. Višina nadomestila bi naj bila ugotovljena zmotno, ker je izvedenec neutemeljeno upošteval tudi stroške investicijskega vzdrževanja, ki jih ni razdelal. V pravdnih stroških bi moralo sodišče odločiti z uporabo sedanje in prejšnje Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), glede na čas, ko se je pravdni postopek po tožbi in nasprotni tožbi začel. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po dalj časa trajajočih pravdnih postopkih je bilo ugotovljeno, da sta toženca imela pravico do posesti nepremičnine tožnikov, vendar ne brez nadomestila. Nista uspela s tožbenimi zahtevki za priznanje lastninske pravice ali sklenitve pogodbe o prenosu lastninske pravice, zato pa sta postavila in uspela z zahtevkom za vrnitev izročenega denarja in povrnitev vlaganj. Sama sta dolžna tožnikoma nadomestiti korist, ki sta jo imela z uporabo nepremičnine. To je v skladu z določbo 198. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po kateri mora nekdo, ki je uporabil tujo stvar v svojo korist imetniku nadomestiti korist, ki jo je imel od uporabe. Gre za verzijski zahtevek iz naslova podrobneje urejene uporabe tuje stvari v svojo korist, kot vrste neupravičene pridobitve. Uporaba tuje stvari pomeni škodo za njenega imetnika (običajno lastnika), ker stvari ni mogel uporabljati sam. Tožnika sta jo zatrjevala oziroma zahtevala v primerni višini. Pritožba nima prav, da bi morala dokazati, da sta imela na voljo najemnika.

5. Sodna praksa lastniku nepremičnine, ki jo uporablja tretji brez pogodbe in dogovora o plačilu priznava nadomestilo, ki bi ga bilo mogoče doseči sporazumno s pogodbo. Sodišče prve stopnje je priznalo nadomestilo v primerni višini neto tržne najemnine, ki jo je ugotovil izvedenec gradbene stroke (325,41 EUR mesečno) in za obravnavano obdobje od 30. 3. 2005 do 12. 3. 2010 znaša 19.335,67 EUR. Strošek investicijskega vzdrževanja je ekonomska kategorija za racionalno višini najemnine. Toženca sta od tožnikov že uspešno uveljavljala povrnitev svojih investicijskih vlaganj, zato pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost priznane uporabnine tožnikoma. Ne vsebuje stroškov, ki bremenijo najemnika, kot so elektrika, voda, gretje, čiščenje, manjša vzdrževalna dela ipd.. Priznanje zakonskih zamudnih obresti od vložitve tožbenega zahtevka dalje ni v škodo tožencev.

6. Toženca svojega nasprotovanja odločitvi o pravdnih stroških nista obrazložila. Njuno mnenje, da sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilne OT ni pomembno, ker je prvo sodišče odločitev, da vsaka pravdna stranka nosi svoje pravdne stroške glede na uspeh v celotnem pravdnem postopku, sprejelo v skladu z določbo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in višine stroškov ni odmerjalo.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženca, ki s pritožbo nista uspela, sama nosita svoje stroške pritožbe.