Jedro

Že zato, ker pri zadržani ne gre za duševno motnjo, pogoj za zadržanje ni izpolnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zadržana oseba odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... .

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija najbližja oseba, mati zadržane. Trdi, da po njeni oceni ter oceni prijateljic in sorodnikov, ki zadržano poznajo, odločitev sodišča o odpustu ni sprejemljiva, saj zadržana dela škodo sebi in drugim, sebe in druge pa tudi ogroža. To trditev utemeljuje z obširnim opisom odnosa med njo in zadržano, odnosi v družini, dolgotrajno pomočjo zadržani v številnih oblikah, ravnanjem in odnosom zadržane pred in ob zadnjem sprejemu v bolnico, pa tudi z navedbo, da je bila zadržana hospitalizirana v ..., ko je bila v veliko boljšem stanju kot je sedaj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih trditev, da so v danem primeru pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve izpolnjeni, je v več pravnih aktih. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen URS). Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škodo) bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja le pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas. Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji. Prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) določa naslednje pogoje, pod katerimi je dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Za izrek gornjega ukrepa morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji, se pravi resno ogrožanje (življenja, zdravja, premoženja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre pri zadržani za osebnostno motnjo – za trajni vzorec skrajno poudarjenih oblik mišljenja, čustvovanja in vedenja, ter za zlorabo alkohola in drog. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pri zadržani ni motena njena presoja realnosti ter sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. V trenutku treznosti zadržana ni psihotična, niti suicidalno ogrožena, ne ogroža življenja ali zdravja drugih in ne povzroča hujše materialne škode. Le v kolikor bi se zadržana še impulzivno napila in/ali zlorabila droge, bi bila pod njihovim vplivom avto ali heteroagresivna ter bi povzročala hujšo materialno škodo.

6. Že zato, ker pri zadržani ne gre za duševno motnjo, pogoj za zadržanje ni izpolnjen. Gotovo je, da zadržana potrebuje zdravljenje, kar je ugotovilo tudi prvostopno sodišče (predvsem pod deseto in dvanajsto točko obrazložitve). Zadržana zlorablja alkohol in droge, do te zlorabe ni zadostno kritična, odgovornost za težave prenaša na okolico ter ni vključena v nobeno obliko primerne terapije, saj za njo ni motivirana. Vendar zgolj s strani sodišča ugotovljena potrebnost psihoterapevtske pomoči ter potrebnost obravnave problematike odvisnosti od alkohola in zlorabe drog na za to specializiranih oddelkih psihiatrične bolnice sama po sebi ne moreta utemeljevati sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Sprejema ne more utemeljevati niti hospitalizacija zadržane, do katere je v preteklosti že prišlo. Ob odsotnostih drugih pogojev, ki jih predpisuje zakon in kateri morajo biti podani kumulativno, namreč osebe, ki ne privoli v zdravljenje, na podlagi sklepa sodišča ni mogoče zadržati. Povedano še drugače. V primeru, ko ni pristanka osebe, po obliki zdravljenja, za kakršnega se zavzema pritožnica, ob odsotnosti z zakonom predpisanih pogojev ni moč poseči. 7. Pritožbeni razlogi, s katerimi najbližja oseba kritizira ugotovljeno dejansko stanje pa tudi zmotno uporabo materialnega prava, se niso izkazali za utemeljene. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob presojanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, 350. člen in 353. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 30. člena ZDZdr ter prvega odstavka 1. člena in 42. člen Zakona o nepravdnem postopku).