Jedro

Tožnik je tisti, ki je bil stranka v upravnem postopku in mu je bil izdan dokončen upravni akt in tudi tisti, ki kot stranka v upravnem postopku ni sodeloval, pa je z izdanim aktom ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan, kršena kakšna njegova pravica ali pravna korist. V obravnavani zadevi ni mogoče odreči statusa tožnika osebi, kateri je bil vročen upravni akt organa druge stopnje, s katerim je bilo odločeno o statusu kmetije, katere solastnik je ta oseba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, št. U 240/01-9 z dne 11.12.2001, in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 5. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 23.5.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila o pritožbi I.K. in odpravila odločbo Upravne enote S.G. z dne 6.3.2001, izdano po uradni dolžnosti. Hkrati je odločila, da se ne določi za zaščiteno kmetijo zemljiško knjižnih solastnikov: pokojne A.K. in Z.K., vsake v deležu do 1/2 solastnine na nepremičnini, vpisani pri vl. št. 88, k.o. M., in pokojne A.K. in I.K., vsakega v deležu do 1/2 solastnine na nepremičnini, vpisani pri vl. št. 43, k.o. M. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je po podatkih upravnih spisov tožnica imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt organa prve stopnje, pa je ni vložila. Glede na navedeno v upravnem postopku ni uveljavila varstva svojih pravic in pravnih koristi. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila le o pravici I.K. Zoper takšno odločitev tožene stranke pa tožnica ne more uveljaviti sodnega varstva, ker po 4. členu ZUS upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je možnost pritožbe imela, pred tem zoper upravni akt organa prve stopnje ni vložila pritožbe.

Tožnica navaja v pritožbi, da se zoper odločbo organa prve stopnje ni pritožila, ker je pritožbo vložil njen sin I.K., ki se naj bi s tem zavzel tudi za njene pravice oziroma za pravice vseh, ki živijo in obdelujejo navedeno kmetijo, to so ona, I.K. in J.K. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za upravni postopek preveritve pogojev za status zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99-odl. US RS, v nadaljevanju ZDKG). Predmet odločanja je kmetija, ki je bila po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73 in 1/86) opredeljena kot zaščitena. Uvedbo postopka je zahtevalo Okrajno sodišče Republike Slovenije v Slovenjem Gradcu (z dopisom z dne 19.1.2001) zaradi zapuščinskega postopka po dne 26.6.1988 umrli A.K., roj. 19.7.1908, nazadnje stanujoči T.v., M. Po podatkih upravnih spisov je Z.K. solastnica obravnavane kmetije, I.K. pa eden izmed zakonitih dedičev pokojne A.K. V upravnih spisih je sklep Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Slovenjem Gradcu z dne 5.12.1988, da se določitev dediča po pokojni A.K. (1/6 nepremičnine pri vl. št. 71. k.o. M. in 1/2 nepremičnine vl. št. 88. k.o. M.) odloži, dokler ne postaneta polnoletna zapustničina mladoletna vnuka I.K., roj. 20.4.1977 in J.K., roj. 14.3.1978, ki sta zakonita dediča (poleg zapustničinih potomcev V.K., M.F., H.K. in A.B.) po vstopni pravici po dne 17.12.1986 umrlem zapustničinem sinu I.K. Po podatkih upravnih spisov so bile stranke upravnega postopka vsi navedeni zakoniti dediči in Z.K. in je bila vsem tudi vročena navedena odločba tožene stranke. Po vročilnici, ki je v upravnih spisih, je bila navedena odločba tožene stranke vročena Z.K. dne 9.7.2001. Po presoji pritožbenega sodišča pritožnica utemeljeno ugovarja odločitvi sodišča prve stopnje. Glede na predmet odločanja je v postopku preveritve pogojev za status zaščitene kmetije mogoče odločiti samo na enak način za vse stranke oziroma v obravnavanem primeru za vse lastnike predmetne kmetije in za vse dediče pokojne A.K. To pomeni, da se v upravnem postopku izda le ena odločba, na katere dokončnost in pravnomočnost vpliva že procesno dejanje samo ene stranke. Da imata Z.K. in I.K. enak interes oziroma da sta stranki, ki živita na predmetni kmetiji in jo obdelujeta ter se zavzemata za njeno zaščito, izhaja tudi iz vsebine pritožbe I.K. in tožbe Z.K. in priloženih listin. Da je z navedeno odločbo tožene stranke bilo odločeno tudi o pravnem interesu Z.K. in ne samo o pritožbi I.K. pa izhaja iz 1. in 2. točke njenega izreka, s katerima je bila odpravljena navedena odločba organa prve stopnje in po vsebini odločeno o zaščiti predmetne kmetije.

Ker je po presoji pritožbenega sodišča šteti po vsebini pritožbo I.K. tudi kot pritožbo Z.K. in glede na 1. odstavek 18. člena ZUS, po katerem bi lahko opredelili Z.K. kot stranko, ki ima pravico vložiti tožbo v upravnem sporu in jo je kot tako opredelila tudi tožena stranka, ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z navedeno odločbo odločila le o pravici oziroma interesu I.K. Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe po 5. točki 1. odstavka 34. člena ZUS, je podana bistvena kršitev določb postopka ZUS iz 2. odstavka 72. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi kot utemeljeni in na podlagi 74. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.