Jedro

Tožnik je svobodno izbral, da je samovoljno zapustil azilni dom pred odločitvijo o njegovi tožbi v upravnem sporu. Tako je evidentno, da nima več namena čakati na odločitev sodišča, ki bi zanj lahko pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnik je 3. 11. 2025 vložil tožbo zoper sklep toženke, s katerim je ta zavrgla njegov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite.

2.Sodišče je tožbo zavrglo kot prepozno, po pritožbi tožnika pa je Vrhovno sodišče sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču v nov postopek. Sodišče je razpisalo narok za glavno obravnavo za 13. 4. 2026.

3.Pooblaščenec tožnika je sodišče 7. 4. 2026 obvestil, da je po njemu znanih podatkih tožnik 22. 2. 2026 samovoljno zapustil azilni dom, ni mu znano kje je, zato je predvideval, da narok, določen za 13. 4. 2026 ni smiseln.

4.Sodišče je glede na vlogo tožnikovega pooblaščenca opravilo poizvedbe v azilnem domu. Prejelo je odgovor, da je tožnik res 21. 2. 2026 zapustil prostore azilnega doma in da je bila zato njegova nastanitev zaključena 22. 2. 2026. Tožnik se v dom ni več vrnil in njegov trenutni naslov jim ni znan.

5.Tožba ni dovoljena.

6.Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Oseba, ki zahteva sodno varstvo, mora za tožbo izkazati pravni interes - ugoditev tej mora zanjo pomeniti izboljšanje njenega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogla doseči. Sodišče mora na okoliščino pravnega interesa v upravnem sporu ves čas paziti po uradni dolžnosti in če ta procesna predpostavka ni izpolnjena, tožbo s sklepom zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1, v povezavi z drugim odstavkom istega člena).

7.Zakon o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) v 2. alineji drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Pristojni organ o tem izda sklep o ustavitvi postopka (šesti odstavek 49. člena ZMZ-1).

8.V konkretni zadevi je tožnik torej svobodno izbral, da je samovoljno zapustil azilni dom pred odločitvijo o njegovi tožbi v upravnem sporu. Tako je evidentno, da nima več namena čakati na odločitev sodišča, ki bi zanj lahko pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja. Tudi ob izpostavljenem izhodišču v zgoraj citiranem določilu ZMZ-1, je tako utemeljen sklep, da izpodbijana odločba o zavrnitvi njegove prošnje očitno ne posega več v njihovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito. S tem pa ni več podan njegov pravni interes za tožbo. O tem se je že večkrat izreklo tudi Vrhovno sodišče.¹

9.Sodišče je zato tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. ------------------------------- 1 Npr. v sklepih I Up 18/2024, I Up 161/2022, I Up 129/2020, I Up 121/2020.