Jedro

Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Tožnik je 16. 12. 2016 zoper Banko Slovenije (takrat 1. toženo stranko) in NLB, d. d. (takrat 2. toženo stranko) vložil tožbo, s katero je zaradi izbrisa njegovih podrejenih obveznic na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 zahteval plačilo 50.000 EUR. Postopek je bil s sklepom z dne 19. 4. 2017 (list. št. 33) prekinjen.

2.Z izpodbijanim sklepom z dne 19. 12. 2019 (list. št. 35) je bilo nato odločeno, da se z dnem 19. 12. 2019 postopek zoper prvo toženo Banko Slovenije nadaljuje (I. točka izreka) in da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper BS (II. točka izreka). Tožnik je zoper to odločitev 20. 1. 2020 vložil pritožbo.

3.V nadaljevanju je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 6. 2020 prekinilo pravdni postopek zoper prvo toženko BS z dnem 5. 3. 2020.

4.S sklepom z dne 22. 6. 2021 je prekinjeni postopek zoper drugo toženko NLB, d. d., nadaljevalo. S sklepom z dne 25. 1. 2023 je ponovno prekinilo postopek zoper drugo toženko, ki je bil s sklepom naslovnega sodišča I Cp 807/2023 razveljavljen.

5.Tožnik je zoper drugo toženko NLB, d. d. umaknil tožbo. S sklepom z dne 5. 11. 2024 je sodišče prve stopnje zoper njo ustavilo postopek in hkrati sklenilo, da se postopek zoper prvo toženko nadaljuje.

Pritožbene navedbe

6.Zoper odločitev, in sicer smiselno zoper II. točko izreka, se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbe razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP.

Predlaga spremembo oziroma razveljavitev odločitve. V bistvenem navaja, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru kljub temu, da je ZPSVIKOB v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, saj tožniku nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom zadeve drugemu sodišču mu je bilo odvzeto pravno sredstvo zoper poslovno banko v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju odškodninske odgovornosti. Tožbeni zahtevek ima podlago ne le v 350. členu ZBan-1, temveč tudi v 85. členu Direktive BRRD v zvezi s 26. členom Ustave, saj so bile vse tožbe, vložene pred Upravnim sodiščem, zavržene.

7.Na vročeno pritožbo je odgovorila druga toženka.

Presoja utemeljenosti pritožbe

8.Pritožba ni utemeljena.

9.Izpodbijani sklep je bil izdan ob upoštevanju določb ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019 in s katerim je zakonodajalec poskušal ustavno skladno urediti odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije. Ustavno sodišče je najprej začasno zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (odločba U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020), nato pa je zakon v celoti razveljavilo (odločba U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023). Nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ZPSVIKOB-1, je bil sprejet 31. 5. 2024, veljati pa je začel 15. 6. 2024. Tožnik je tožbo vložil 16. 12. 2016, torej še pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1.

10.ZPSVIKOB-1 v 1. alineji 1. člena določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oz. delničarkam ali upnikom oz. upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo.

11.Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (prvi odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (tretjega odstavka 3. člena ZPSVIKOB-1). Skladno z zadnjim stavkom prvega odstavka 27. člena ZPSVIKOB-1 se tožba vloži zoper Banko Slovenije. Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (prvi odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1). Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih (prvi odstavek 5. člena ZPSVIKOB-1).

12.Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (prvi odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopke, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

13.ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

14.Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. čl. ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.

15.Tožnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije in gre torej za zahtevek v smislu prvega odstavka 3. člena ZPSVIKIB-1. Pritožbena navedba, da ima zahtevek podlago tudi v 26. členu Ustave ter tudi v 85. členu Direktive BRRS, nima vpliva na presojo o pravilnosti izpodbijane odločitve, ker se tudi preostala zatrjevana pravna podlaga nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1. Postopek zoper poslovno banko je sedaj po umiku tožbe ustavljen.

16.V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKIB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, torej ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnik. O procesnih upravičenjih se bo imel tožnik možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njegovo pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo; zatrjevane kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. ter 26. člena Ustave RS niso podane.

Odločitev pritožbenega sodišča

17.Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso ugotovljene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

18.Tožnik s pritožbo ni uspel, druga toženka pa z odgovorom ni v ničemer prispevala k rešitvi spora, zato stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007 in nadaljnji.

2Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ne povzema obširnih navedb, ki nimajo povezave s presojo (ne)pravilnosti konkretnega sklepa.

3Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 72/2019.

4Zakon o bančništvu, Uradni list RS, št. 131/2006 in nadaljnji.

5V 9. členu ZPSVIKOB je bilo določeno, da je za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

6Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 44/2024.

7Glej sklepa VS RS III R 17/2022 in III R 5/2020.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (2024) - ZPSVIKOB-1 - člen 1, 1/1, 1/1-1, 3, 3/1, 3/3, 6, 48, 48/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.