Jedro

Dokler etažna lastnina ni vzpostavljena, se predlagateljica na posameznem delu stavbe ne more vpisati kot lastnica.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča v okviru predloga in v mejah zahtevkov za vpis, zato mora biti predlog (zahtevek) za vpis lastninske pravice na delu stavbe pravilno oblikovan, poleg tega pa se morajo podatki predloga in listine, ki naj ga utemeljujejo, natančno ujemati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za vzpostavitev listine in vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, in sicer sobi v izmeri 22,87 m2 na naslovu G. t. 20/II, vl. št. 120, k. o. L. Obrazložilo je, da vpis ni možen, ker etažna lastnina ni vzpostavljena in opisana soba v zemljiški knjigi tako ne obstaja, pogojev za vpis deleža, ki ga ta del predstavlja na stavbi, pa predlagateljica tudi ne izkazuje.

(2) Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje predlagateljica. Opozarja, da je v sklepu naveden napačen naslov, in sicer Gl., namesto Gr. Ne strinja se z razlogi sodišča, češ da nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, saj je le-ta vpisna, in sicer kot hiša na parc. št. 112.S vl. št. 120. k. o. L. Določitev idealnih delov dveh etaž je bila narejena l. 1967 s strani sodnega cenilca dr. I. B. Do leta 2007 so se površine in lastniki menjali, zato nepremičnina resnično nima še vseh dokumentov in ni podatka, koliko je to napram stavbi, se pa to ureja. Predložene listine izkazujejo podatke o identifikaciji nepremičnine, dokaz za etažno lastnino pa je, da v njej biva in jo vzdržuje. Pojasnjuje pravnoposlovne prenose za sporni del nepremičnine. Glede manjkajočih podatkov se je obrnila tudi na uradnico v zemljiški knjigi, ki pa jo je odslovila, zato ne ve, kaj naj še predloži v dokaz svojih zahtev, odvetnikom pa ne zaupa.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Očitana pomota v navedbi naslova v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne vpliva na njegovo pravilnost in zakonitost, takšne napake pa se sicer lahko odpravijo s popravnim sklepom.

(5) Predloga za vzpostavitev listin, ki jih predlogu za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe predlagateljica že tudi prilaga, le-ta ni obrazložila in odločitve o zavrnitvi predloga za vzpostavitev listine obrazloženo niti ne oporeka, ta pa je materialnopravno tudi pravilen, saj predlagateljica pogojev po 234. čl. Zakona o zemljiški knjigi (UL RS, št. 58/2003, s spremembami; ZZK-1) ni ne zatrjevala ne izkazala.

(6) Pravilna in zakonita pa je tudi zavrnitev predloga za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Dokler etažna lastnina ni vzpostavljena, se predlagateljica na posameznem delu stavbe ne more vpisati kot lastnica, kot pojasnjuje že prvo sodišče. Dokaz za obstoj etažne lastnine ni dejstvo, da ima predlagateljica veljavni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in da jo uporablja. Predlagateljica pa tudi ne izkazuje pogojev za vpis lastninske pravice na delu celotne nepremičnine, kot v pritožbi tudi sama ugotavlja.

(7) Zemljiškoknjižno sodišče odloča v okviru predloga in v mejah zahtevkov za vpis (načelo dispozitivnosti, 1. odst. 125. čl. ZZK-1), zato mora biti predlog (zahtevek) za vpis lastninske pravice na delu stavbe pravilno oblikovan, poleg tega velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo formalnosti (124. čl. ZZK-1), po katerem se morajo podatki predloga in listine, ki naj ga utemeljujejo, natančno ujemati.

(8) Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni, in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba po določbi 2. tč. 3. odst. 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi ter dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa.