- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep IV Cp 864/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.864.2021 Civilni oddelek
Povzetek
- Denarna kazen za kršitev začasne odredbeAli je mogoče, da sklep o začasni odredbi, ki dolžniku nalaga obveznosti, ne vsebuje izreka denarne kazni?
- Višina denarne kazniKako se določi višina denarne kazni v primeru kršitve obveznosti iz začasne odredbe?
- Zmožnost dolžnika za izpolnitev obveznostiAli je dolžnik sposoben izpolniti obveznosti, ki mu jih nalaga začasna odredba, ob upoštevanju njegovega duševnega stanja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni mogoče, da sklep o začasni odredbi, ki dolžniku nekaj nalaga, kar lahko stori samo on, ne bi vseboval izreka denarne kazni.
Višina denarne kazni se določi glede na vse okoliščine vsakokratnega primera.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki spremeni tako, da se izrečena kazen za primer kršitve zniža na 10 EUR.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo, s katero je mld. hči udeležencev A. A., roj. ... 2016, začasno zaupalo v vzgojo in varstvo materi (I.) ter določilo stike med hčerjo in očetom (II.), in sicer vsako sredo popoldne preko videoklica v trajanju pol ure. Za primer kršitve je udeležencema zagrozilo z denarno kaznijo v višini 100 EUR, za morebitne nadaljnje kršitve pa napovedalo višjo kazen (III.).
2. Zoper III. tč. sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec (oče) in navaja, da zagrožena denarna kazen nima smisla, saj se glede na svoje duševno stanje ne zaveda njenega pomena in posledic, s plačilom morebitne kazni pa bi mu za življenje ostalo le okoli 20-30 EUR. Skrbnik si prizadeva za njegovo nadaljnjo zavodsko oskrbo tudi po zaključenem zdravljenju. Pritožba izpostavlja, da nasprotni udeleženec nima orientacije v času in prostoru, zato ni pričakovati, da se bo držal določenih dni in časa stikov. Predlaga, da se zagrožena kazen odpravi ali zniža. 3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Izpodbijani sklep je v bistvenem sicer pravilen in zakonit. Začasna odredba ima naravo sklepa o izvršbi (268. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). ZIZ v 3. odst. 226. čl. določa, da s sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, ki jo lahko izpolni le on. Fizični osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 10.000 eurov, pravni osebi in podjetniku pa do 500.000 eurov. Ni torej mogoče, da sklep o začasni odredbi, ki dolžniku nekaj nalaga, kar lahko stori samo on, ne bi vseboval izreka denarne kazni.
6. Višina denarne kazni se določi glede na vse okoliščine vsakokratnega primera. Obravnavani primer je ekstremen. Nasprotnemu udeležencu je v posledici hude prometne nesreče odvzeta poslovna sposobnost, kar pomeni, da sam ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi, pravico do stika s hčerjo pa seveda kljub temu ima. Ob tem so tudi njegovi dohodki izredno skromni; prejema socialno pomoč, od katere za hčer plačuje še preživnino. Kršitev izvajanja določenih stikov nasprotnemu udeležencu preko videoklica lahko praktično vsakič prepreči mati, ki ji je hči zaupana v vzgojo in varstvo. Ta naj bi po podatkih spisa stike med hčerjo in očetom sicer spodbujala. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca, sklep v izpodbijanem delu spremenilo in denarno kazen, izrečeno za primer kršitve obveznosti, maksimalno znižalo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 100. čl. Zakona o nepravdnem postopku).