Jedro

Zavarovalnina - presoja stopnje invalidnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna iz naslova nezgodnega zavarovanja plačati zavarovalnino v znesku 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2017 dalje. V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 510,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“. Glede omejene gibljivosti kolenskega sklepa po zlomu sklepnih teles z deformantno artrozo (točka 173 Tabele invalidnosti), je prvostopno sodišče zmotno presodilo izvedenska mnenja vseh treh postavljenih izvedencev medicinske stroke v obravnavani zadevi, ker iz izvedenskega mnenja A. A. izhaja, da je tožnik utrpel v posledici nezgode omejeno gibljivost kolenskega sklepa po zlomu sklepnih struktur z deformantno artrozo. Izvedenskega mnenja izvedenca B. B., katerega mnenje je povsem nasprotno izvedenskemu mnenju A. A., pa sodišče ne bi smelo sprejeti, ker je izvedenec predhodno poslovno sodeloval s toženo stranko. Izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Univerze X, za katero je izvedensko mnenje izdelal dr. C. C., pa le sledi izvedenskemu mnenju B. B. Pravilna ugotovitev dejanskega stanja in pravilna uporaba materialnega prava tožniku narekujeta izplačilo zavarovalnine po točki 173 Tabele invalidnosti.

Prvostopno sodišče je nadalje zmotno presodilo, da tožniku ne pripada zavarovalnina po točki 175.a Tabele invalidnosti. Pri zavrnitvi navedene zavarovalnine se prvostopno sodišče zmotno sklicuje na določbo sedmega odstavka 13. člena Splošnih pogojev, ker tožnikova splošna delovna sposobnost pred nezgodo iz leta 2015 ni bila zmanjšana in je tako tožniku na podlagi navedene točke tožena stranka kljub dejstvu, da je za enako obliko invalidnosti že prejela zavarovalnino iz škodnega dogodka v letu 2013 (tudi takrat si je tožnik poškodoval desno koleno), dolžna izplačati vtoževano zavarovalnino. Prvostopno sodišče je v tej smeri tudi nepravilno zavrnilo dokazni predlog za izvedbo dokaza z ambulantnim izvidom SB ..., Radiološki oddelek z dne 25. 4. 2017, skupaj s slikovnimi posnetki na CD.

Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve zahtevku, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je tožnik dne 30. 12. 2015 pri padcu utrpel poškodbo notranjega meniskusa desnega kolena in pretrganje sprednje križne vezi. Tudi ni sporno, da je tožena stranka tožeči stranki iz navedenega škodnega dogodka plačala zavarovalnino po točki 176 Tabele invalidnosti1 v znesku 2.500,00 EUR. Pritožbeno sporno je ali tožniku iz obravnavanega škodnega dogodka pripada zavarovalnina po točki 173 Tabele invalidnosti2 in po točki 175.a Tabele invalidnosti3. 6. Prvostopno sodišče je pravilno na podlagi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete X, v okviru katere je izvedensko mnenje izdelal izvedenec dr. C. C. (nadalje Komisija za izvedenska mnenja) presodilo, da pretrganje sprednje križne vezi desnega kolena in raztrganje notranjega meniskusa desnega kolena ne predstavljajo zloma sklepnih teles z deformantno artrozo. Tožnik pri obravnavanem škodnem dogodku tako ni utrpel takšne poškodbe desnega kolena, ki bi narekovala izplačilo zavarovalnine po že citirani 173. točki Tabele invalidnosti. Do drugačne presoje tudi ne privedejo pritožbena sklicevanja na izvedenca A. A., ker je tudi ta v dopolnilnem izvedenskem mnenju glede ugotovitve, ali gre pri tožniku za zlom sklepnih teles, navedel (stran 45 in 46 spisa) „če pa je kot sklepna struktura mišljena kost, ki sestavlja kolenski sklep, pa ta ni bila poškodovana. Dejansko pa pri ponovni poškodbi leta 2015 ni posebej opisanih poškodb hrustanca, ki so bile prisotne že od prej, kot ugotovljeno leta 2013.“ Tako tudi izvedensko mnenje A. A. le pritrjuje v tej zadevi odločilnemu izvedenskemu mnenju Komisije za izvedenska mnenja, ki je povsem jasno, da pri obravnavani poškodbi ni prišlo do zloma sklepnih teles z deformantno artrozo. Povsem enako pa je tudi izvedensko mnenje izvedenca B. B., na katerega pa prvostopno sodišče ni oprlo dokazne presoje in zato so tudi vsa pritožbena izvajanja o pritegnitvi navedenega izvedenca v dokazni postopek brezpredmetna.

7. Prvostopno sodišče pravilno na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca A. A. ugotavlja, da je v posledici poškodbe tožnik utrpel ohlapnost kolenskega sklepa po rupturi kapsule in/ali ligamentarnega aparata dokazano z MRI preiskavo sprednje križne vezi desnega kolena v višini 2 % po že citirani točki 175.a Tabele invalidnosti. Prvostopno sodišče pa je nadalje pravilno v skladu s sedmim odstavkom 13. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (nadalje Splošni pogoji)4 zavrnilo zahtevek za izplačilo zavarovalnine po 175.a točki Tabele invalidnosti, ker je tožniku po navedeni točki tabele invalidnosti že iz škodnega dogodka v letu 2013 bila priznana 2 % invalidnina in izplačana zavarovalnina v višini 2.000,00 EUR. Ker je tožniku tako že bila iz škodnega dogodka iz leta 2013 priznana in izplačana zavarovalnina za isto stopnjo invalidnosti, kot je ugotovljena pri obravnavanem škodnem dogodku, mu po citirani točki Splošnih pogojev zavarovalnina ne pripada, ker je zavarovalnica dolžna izplačati le razliko med prejšnjo in novo stopnjo invalidnosti. Razlika med prejšnjo in novo stopnjo invalidnosti (tako izvedensko mnenje A. A., enako izvedensko mnenje B. B.), pa ni podana. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. Prvostopno sodišče je tudi pravilno zavrnilo izvedbo dokaza - ambulantni izvid SB ..., Radiološki oddelek z dne 25. 4. 2017, skupaj s slikovnimi posnetki na CD mediju, ker je navedeni dokaz tožeča stranka predlagala prepozno. Razloge za zavrnitev navedenega dokaznega predloga je prvostopno sodišče ustrezno obrazložilo v točki 4 razlogov sodbe.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

1 Točka 176 Tabele invalidnosti: Delno odstranjen meniskus po sveži poškodbi s funkcionalno motnjo. 2 Omejena gibljivost kolenskega sklepa po zlomu sklepnih teles z deformantno artrozo. 3 Ohlapnost kolenskega sklepa po rupturi kapsule in/ali ligamentarnega aparata dokazani z artroskopijo ali MRI preiskavo sprednje križne vezi testirano po Nösbergerju. 4 Če je bila zavarovančeva splošna delovna sposobnost že pred nezgodo zmanjšana, se obveznost zavarovalnice določa po novi invalidnosti, neodvisno od prejšnje, razen v primeru, če zavarovanec izgubi ali poškoduje že prej poškodovan ud, organ ali sklep. V takem primeru izplača zavarovalnica le razliko med prejšnjo in novo stopnjo invalidnosti, vendar največ razliko do invalidnosti, ki je po tabeli predvidena za negibnost sklepa oziroma popolno izgubo uda ali organa oziroma dela uda ali organa (13. člen, sedmi odstavek Splošnih pogojev).