Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
24.9.1996
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe SDAS z J. na seji senata dne 24. septembra 1996
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0001-4/4-S-28/1302-95 z dne 5.12.1995 se zavrže.
1.SDAS izpodbija odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila zavrnjena zahteva te politične organizacije za vpis v register političnih strank. Ustavno pritožbo je vložila poleg tožbe v upravnem sporu, kot navaja: "zaradi splošno znanih razmer v rednem postopku na sodiščih kakor tudi 9 mesecev trajajoče negativne izkušnje pri upravnem organu, ter bližajočih se volitev za državni zbor". Stranka naj bi po uveljavitvi Zakona o političnih strankah vložila popolno vlogo za vpis v register političnih strank, Ministrstvo pa naj bi kot podlago za zavrnitev vpisa napačno uporabilo peti odstavek 8. člena namesto 33. člena Zakona. S tem naj bi grobo poseglo v pridobljene pravice pravne osebe, ki je registrirana že od leta 1991.
2.V dopolnitvi ustavne pritožbe stranka še navaja, da je že v izpodbijani odločbi ugotovljeno, da je bila vloga za vpis popolna, vendar ministrstvo ne uporablja 33. člena zakona, temveč sporni in v primeru pritožnika krivični peti odstavek 8. člena. Po mnenju stranke je kršitev zakona očitna in pomeni zanjo nepopravljivo škodo.
3.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljnjem besedilu: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku tega člena je dopustno pred tem izjemoma odločiti o ustavni pritožbi le, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.
4.V tem primeru pa niso izpolnjeni vsebinski pogoji za izjemno poprejšnjo obravnavo. Oba pogoja iz drugega odstavka 51. člena ZUstS, to je očitnost kršitve človekove pravice in nepopravljive posledice za pritožnika, ki morata biti kumulativno podana, v tem primeru nista podana.
5.Iz navedb in utemeljitve ustavne pritožbe izhaja, da se pritožnik ne strinja z uporabo zakona v njegovem primeru. Pri tem ne navaja (čeprav je bil k temu tudi izrecno pozvan), katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi bile z izpodbijano odločbo kršene. Omenja le poseg v pridobljene pravice stranke kot pravne osebe, ki je bila od leta 1991 vpisana kot politična organizacija v ustrezni register. Posredno pa izpodbija določbo petega odstavka 8. člena ZPolS kot "krivično", ker da "uničuje že obstoječo pravno osebo". Na podlagi tega pa še ni mogoče trditi, da je podana očitna kršitev ustavnih pravic stranke kot pravne osebe v tem smislu, da bi bila kršitev nesporna in jasno vidna. O tem, ali je določba petega odstavka 8. člena ZPolS skladna z Ustavo, posebej s pravico do svobodnega združevanja po 42. členu Ustave, na zahtevo Varuha človekovih pravic ustavno sodišče še odločalo v posebnem postopku.
6.Ker eden od dveh kumulativno predpisanih pogojev za izjemno predčasno obravnavanje ustavne pritožbe ni podan, na odločitev ne vpliva dejstvo, ali je podan drugi razlog iz drugega odstavka 51. člena ZUstS.
Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.
Sklep je sprejel soglasno.
P r e d s e d n i k
dr. Lovro Šturm