Jedro

Sklep o podaljšanju pripora Okrožnega sodišča v Celju opr. št. II Ks 82594/2022 z dne 17. 1. 2023 ni bil spremenjen, temveč je bil samo razveljavljen. To pomeni, da pripor, ki je bil pravnomočno odrejen zoper obdolženca, ni bil odpravljen. To je razlog, zakaj je obdolženec do vnovične odločitve o predlogu za podaljšanje pripora ostal v priporu.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega A. A. podaljšalo pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in sicer za en mesec, to je do vključno 19. 2. 2023 do 3.55 ure.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnico namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo pritožbeno uveljavljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka, da je zanesljivo dognalo ter razumno in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, za njegovo ponovitveno nevarnost in begosumnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora.

5. Sklep o podaljšanju pripora Okrožnega sodišča v Celju opr. št. II Ks 82594/2022 z dne 17. 1. 2023 ni bil spremenjen, temveč je bil samo razveljavljen. To pomeni, da pripor, ki je bil pravnomočno odrejen zoper obdolženca, ni bil odpravljen. To je razlog, zakaj je obdolženec do vnovične odločitve o predlogu za podaljšanje pripora ostal v priporu.

6. Iz sklepa pritožbenega sodišča z dne 1. 2. 2023 je razvidno, v čem je bila hiba v sklepu sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora, namreč, da sodišče ni izpostavilo dejanskih okoliščin, iz katerih bi bilo moč sklepati v zvezi s katerim historičnim dogodkom je sodišče prve stopnje podaljšalo pripor, po drugi strani je pa sodišče prve stopnje vse od odreditve pripora dalje in tudi že na naroku za odreditev pripora nedosledno zapisovalo pravno opredelitev obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. V sedaj izpodbijanem sklepu o podaljšanju pripora, je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da pripor podaljšuje v zvezi s kaznivim dejanjem, ki je opisano v sklepu o uvedbi preiskave z dne 23. 1. 2023. Razen tega pa je tudi v zgoščeni obliki povzelo vsebino dokazov, ki kažejo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil v sklepu o preiskavi opisano kaznivo dejanje. Glede na potek časa od zadnje vročitve sklepa o preiskavi in tudi glede na zapis v zagovorničinem pisanju na list. št. 352, je v tem trenutku celo moč sklepati, da je sklep o uvedbi preiskave že tudi pravnomočen. Ob tem, ko pa je sodišče prve stopnje podalo še konsistentno pravno opredelitev kaznivega dejanja, ko torej ne more biti več dvoma v zvezi s katerim kaznivim dejanjem je sodišče prve stopnje podaljšalo pripor in ko je sodišče prve stopnje tudi nanizalo dokaze, iz katerih sklepa na danost utemeljenega suma, pa zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenem sumu ne more biti več vprašljiv. Glede na to, da je bila torej problematična le obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje, ki je bil razveljavljen, ko pa ni dvoma, da pripor traja in da je bil tudi tokrat podaljšan v zvezi z istim historičnim dogodkom, v zvezi s katerim je bil tudi odrejen, v zaključku sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora ne more biti nič oporečnega.

7. Tako tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je opisano v sklepu o uvedbi preiskave, ki je bil izdan dne 23. 1. 2023, kakor tudi, da sta podana oba priporna razloga, torej priporni razlog ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, ki pritožbeno niti nista problematizirana. Končno pa tudi ni dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti pripora in sorazmernosti odrejenega in tokrat podaljšanega osebnega omejevalnega ukrepa.

8. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da pritožba ni utemeljena, ker pa se sodišču prve stopnje tudi ni primerila nobene od uradoma upoštevnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.