Jedro

Določba 26. člena Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin jasno določa, da agencija pridelovalcu ne dodeli podpore, če prestrukturiranje vinograda ni zaključeno v obsegu najmanj 80 % površin iz potrjenega programa prestrukturiranja, zato vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali se pri odobritvi podpore upošteva vinograd kot celota ali pa obnova po GERK-ih), ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je jasno, da se upošteva površina, navedena v programu prestrukturiranja, ne glede na to, ali ta površina predstavlja celotni vinograd ali le del.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Ljubljana z dne 18. 6. 2007, s katero je prvostopenjski upravni organ na podlagi prvega odstavka 26. člena Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (v nadaljevanju Uredba) zavrnil tožnikovo vlogo za odobritev podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin na podlagi odločbe o potrditvi programa z dne 17. 6. 2006, saj prestrukturiranje ni bilo zaključeno v obsegu najmanj 80 % površin iz potrjenega programa. Tožena stranka je s svojo odločbo z dne 14. 11. 2007 revidentovo pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali se pri odobritvi podpore za obnovo vinograda upošteva obnova vinograda kot celote ali pa obnova po GERK-ih glede na to, da so sodišče in upravna organa upoštevali le prestrukturiranje tistega dela vinograda, za katerega je revident zaprosil za odobritev podpore, ne pa za celotni vinograd, ki ga je v delu revident obnovil na lastne stroške že pred zaprosilom za podporo.

7. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj Uredba v 17. členu jasno določa, kdaj lahko pridelovalci uveljavljajo podporo, in sicer, če obdelujejo skupaj s površino, za katero vlagajo zahtevo za podporo, najmanj 0,85 ha vinogradov; obnavljajo strnjeno površino, veliko najmanj 0,1 ha; prestrukturirajo vinograd, za katerega je bilo izdano dovoljenje za obnovo vinograda, in imajo za vinograd, ki je predmet prestrukturiranja, ustrezen program prestrukturiranja, ki ga je potrdila Agencija. Nadalje pa 26. člen Uredbe določa, da če se v postopku dodeljevanja podpore za prestrukturiranje vinograda ugotovi, da vinograd ni prestrukturiran v roku ali da prestrukturiranje ni zaključeno v obsegu najmanj 80 odstotkov površin iz potrjenega programa prestrukturiranja ali da ni izvedeno na vsaj 0,1 ha površine, Agencija pridelovalcu ne dodeli podpore. Glede na jasno določbo 26. člena Uredbe se pri odobritvi podpore za prestrukturiranje upošteva površina navedena v programu prestrukturiranja, ne glede na to, ali ta površina predstavlja celotni vinograd ali le del vinograda (GERK).

8. Ker je na izpostavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila oziroma besedila Uredbe, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v sklepih X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 oba z dne 21. 1. 2009, X Ips 151/2008 in X Ips 238/2009 oba z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009, X Ips 90/2010 z dne 23. 3. 2010 in X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010. 9. Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revident se zgolj sklicuje na zelo hude posledice in navaja, da je z odločitvijo sodišča in upravnih organov oškodovan za približno 50.000,00 EUR, ki bi jih prejel od države, če bi mu odobrili podporo za prestrukturiranje vinograda.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. Revident zelo hudih posledic ni konkretiziral, tudi ni pojasnil, kakšne konkretne posledice so mu sploh nastale, ker podpore v navedeni višini ni prejel. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

11. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.