Jedro

Izvršilni naslov se glasi na tožnico in je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Potrdilo o izvršljivosti, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP šteje za dokazano. Pri tem pa niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja sodbe ter, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. V primeru, če se tožnica z vsebino potrdila o izvršljivosti ne strinja, lahko zahteva spremembo le pri organu, ki je to potrdilo izdal.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju tudi davčni organ) tožnici naložila, da je dolžna plačati stroške postopka v znesku 150,00 EUR ter stroške izdaje tega sklepa v višini 10,00 EUR. Obveznosti tožnice temelji na izvršilnem naslovu: sklep, št. 991007790151-2 z dne 8. 8. 2015, ki ga je izdala Postaja prometne policije Ljubljana in je postal izvršljiv 27. 12. 2016. Zoper tožnico se opravi davčna izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica pri banki oziroma hranilnici: A. d.d. Banka oziroma hranilnica opravi rubež denarnih sredstev do višine dolgovane obveznosti po sklepu o izvršbi, pri čemer upošteva izvzetje iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, kolikor gre za sredstva, nakazana za tekoči mesec. Banki oziroma hranilnici se naloži, da na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi tožničina denarna sredstva do višine dolgovane denarne obveznosti in prenese oziroma izvršuje prenose zarubljenih denarnih sredstev na račun, ki ga navaja. Banki oziroma hranilnici se prepoveduje izplačati zarubljena denarna sredstva tožnici, tej pa se prepoveduje razpolagati z zarubljenimi denarnimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po tem sklepu o davčni izvršbi. Vse stroške davčne izvršbe plača tožnica. Pritožba dolžnice ne zadrži izvršitve začete davčne izvršbe. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je policija (predlagatelj izvršbe) v skladu s 146. členom ZDavP-2 davčnemu organu predlagala izterjavo denarne terjatve, navedene v izreku predmetnega sklepa. V skladu s 156. členom ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. Ker tožnica pravočasno ni poravnala dolgovane denarne obveznosti, je bilo potrebno zoper njo v skladu s 143. členom ZDavP-2 začeti davčno izvršbo. V primeru, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti v skladu s 146. členom ZDavP-2, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Davčni organ se sklicuje na 93. člen, drugi odstavek 160. člena in 166. člena, 168. člen 170. člen ZDavP-2. 2. Pritožbeni organ je predmetni sklep o davčni izvršbi Finančne uprave RS z dne 15. 3. 2017 v točki 1 izreka, v drugem odstavku prve alineje spremenil v navedbi izvršilnega naslova tako, da se izvršilni naslov pravilno glasi: „Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ZSV 1611/2015-2406-7 z dne 9. 11. 2016 v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Policijske uprave Ljubljana, opr. št. 9910077901512 z dne 16. 11. 2016, ki je postal izvršljiv 27. 12. 2016“. V preostalem delu je izpodbijani sklep potrdil in tožničino pritožbo zavrnil. Ugotovil je tudi, da stroški niso bili priglašeni. V obrazložitvi se pritožbeni organ sklicuje na prvi odstavek 143. člena, prvi odstavek 146. člena, 151. člen in 156. člen ZDavP-2. V nadaljevanju ugotavlja, da so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa, izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj je obstajal veljaven izvršilni naslov, in sicer sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ZSV 1611/2015-2 406-7 z dne 9. 11. 2016, v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Policijske uprave Ljubljana z dne 16. 11. 2016, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega izhaja, da je postal izvršljiv 27. 12. 2016. Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen izvršilni naslov, ki se izvršuje, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato se dejstva, ki so v njem potrjena, v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP štejejo za dokazana. Niti določbe ZDavP, niti ZUP, za primere, kot je navedeni, davčnemu organu ne dajo pristojnost, da bi preverjal ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov opremil s potrdilom o njegovi izvršljivosti. Potrdilo o izvršljivosti se lahko izpodbija samo pri organu, ki je potrdil izvršljivosti izdal, v posebnem postopku in ne v postopku davčne izvršbe. Na podlagi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Pritožbeni organ se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 227/2003 in sodbo Upravnega sodišča RS II U 191/2009. 3. Ker predmetna terjatev ni bila poravnana v roku, je predlagatelj izvršbe potrdil izvršljivost odločbe in organu prve stopnje podal predlog za izterjavo, ta pa je na podlagi prejetega predloga ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Tožnica v skladu z 82. členom ZUP imela možnost vpogledati v dokumente zadeve glede samega izvršilnega naslova pri predlagatelju izvršbe. Zahteva tožnice za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. 0000113077033 z dne 8. 8. 2015, ki ga je izdala Postaja prometne policije Ljubljana, je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV-1611/2015-2406-7 z dne 9. 11. 2016 kot neutemeljena zavrnjena. Izvršilni naslov v predmetni zadevi izterjave stroškov postopka (sodne takse) v višini 150,00 EUR predstavlja sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1611/2015-2406-7 z dne 9. 11. 2016 v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Policijske uprave Ljubljana opr. št. 9910077901512 z dne 16. 11. 2016 in je postal pravnomočen 17. 12. 2016. Glede krajevne pristojnosti organa prve stopnje se pritožbeni organ sklicuje na 8. točko 5. člena Uredbe o določitvi finančnih uradov Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju Uredba), kar podrobneje pojasni. Pritožbeni organ ugotavlja, da je organ prve stopnje ravnal pravilno in zakonito tudi, ko je od tožnice terjal stroške za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v višini 10,00 EUR, za kar je imel podlago v prvem odstavku 152. člena ZDavP-2. 4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v laični tožbi navaja, da je prejela sklep sodišča z oznako In 1539/2010, ki je bil pravnomočen in izvršljiv 3. 1. 2014, ki ga vse do danes Finančni urad Republike Slovenije ni upošteval, marveč ga je enostavno ignoriral. Tožnica je prepričana, da bi moral najprej davčni organ upoštevati sklepe sodišča in šele potem bi mogoče imel pravico zahtevati karkoli od državljanov. Tožnica nikoli ni dobila sodbe sodišča z dne 9. 11. 2016 z oznako, ki jo navaja davčni organ in prav tako tudi nikoli ni bila zaslišana v katerikoli policijski zadevi. Sodišče naproša za oprostitev plačila sodnih taks ter vsebinsko predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi in odločbi pritožbenega organa ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

6. Ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje ter so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je sodišče odločalo po sodnici posameznici.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep o o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva v besedilu, kot ga je spremenil pritožbeni organ pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi pritožbenega organa in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še dodaja:

9. Med strankama je v predmetni zadevi sporno ali je davčni organ pravilno in zakonito izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva.

10. Med strankama je v predmetni zadevi sporno ali je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito pričel davčno izvršbo na denarne prejemke tožnice zaradi plačila stroškov postopka, sodne takse v znesku 150,00 EUR in stroškov izdaje sklepa o davčni izvršbi v višini 25,00 EUR, ki jih kljub pozivu tožnica v danem roku ni plačala. Če dolgovan znesek ni plačan v roku, pristojni organ na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2 prične z izvršbo. Po presoji sodišča izpodbijani sklep o davčni izvršbi v besedilu, kot ga je popravil pritožbeni organ vsebuje vse sestavine, kot jih predpisuje 151. člen ZDavP-2. Davčna izvršba se v skladu z določbo prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova. V primerih, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero obveznosti.

11. Kot to pravilno navaja pritožbeni organ, predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi izterjave stroškov postopka (sodne takse) v višini 150,00 EUR sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1611/2015-2406-7 z dne 9. 11. 2016 v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Policijske uprave Ljubljana opr. št. 9910077901512 z dne 16. 11. 2016. Izvršilni naslov se glasi na tožnico in je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljena citirana sodba, ki se izvršuje, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP šteje za dokazano. Pri tem pa niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja sodbe ter, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. V primeru, če se tožnica z vsebino potrdila o izvršljivosti ne strinja, lahko zahteva spremembo le pri organu, ki je to potrdilo izdal, torej pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Na navedeno je tožnico pravilno opozoril že pritožbeni organ.

12. Iz pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1611/2015-2406-7 z dne 9. 11. 2016, ki se glasi na tožnico, nesporno izhaja, da je tožnica dolžna plačati stroške postopka - sodno takso v znesku 150,00 EUR v roku 15 dni po prejemu poziva prekrškovnega organa, sicer se ta prisilno izterja. Tožnici je bil 13. 2. 2017 v predmetni zadevi poslan opomin za plačilo dolžnega zneska sodne takse v višini 150,00 EUR s pozivom, da naj dolgovani znesek plača v roku 8 dni od prejema tega opomina. V času izdaje izpodbijanega sklepa, so bili tudi po mnenju sodišča izpolnjeni vsi pogoji za predmetno davčno izvršbo, saj je obstajal veljaven izvršilni naslov, in sicer sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ZSV 1611/2015-2 406-7 z dne 9. 11. 2016, v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Policijske uprave Ljubljana z dne 16. 11. 2016, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega izhaja, da je postal izvršljiv 27. 12. 2016. Ker tožnica do izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi predmetnega zneska sodne takse ni plačala, je po mnenju sodišča prvostopenjski organ pravilno izdal izpodbijani sklep, pritožbeni organ pa je pravilno popravil izrek izpodbijanega sklepa in pravilno navedel izvršilni naslov in sicer: sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1611/2015-2406-7 z dne 9. 11. 2016 v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse Policijske uprave Ljubljana opr. št. 9910077901512 z dne 16. 11. 2016, ki je postal izvršljiv 27. 12. 2016. 13. Tožnica v laični tožbi navaja, da je prejela sklep sodišča z oznako In 1539/2010, ki je bil pravnomočen in izvršljiv 3. 1. 2014, ki ga vse do danes Finančni urad Republike Slovenije ni upošteval, marveč ga je enostavno ignoriral. Navedeni sklep tožnica predmetni tožbi ni priložila in tudi ni navedla v kakšni povezavi je glede na izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Tako pavšalnih ugovorov pa sodišče ne more presojati.

14. Tožnica v tožbi tudi ugovarja, da nikoli ni bila zaslišana v postopku v katerikoli policijski zadevi. Iz pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1611/2015-2406-7 z dne 9. 11. 2016 pa nesporno izhaja, da se predmetna sodba glasi na tožnico in da je bila z njo zavrnjena tožničina zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim je bila kot storilka spoznana za odgovorno osebo storitve prekrška po osmem odstavku 99. člena ZPrCP, za katerega ji je bila izrečena globa v višini 40,00 EUR. Ker je zoper plačilni nalog tožnica vložila sodno varstvo, je bila z njim nedvomno seznanjena. Poleg navedenega je tožnici sodišča s citirano sodbo naložilo tudi plačilo stroškov postopka, sodne takse v višini 150,00 EUR. Na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 v postopku upravnega spora ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, zato so po presoji sodišča vsi tovrstni tožbeni ugovori neutemeljeni.

15. Po presoji sodišča so bile relevantne okoliščine v danem primeru pravilno ugotovljene, pravilno je bilo tudi uporabljeno materialno pravo, sodišče ni zasledilo kršitev pravil postopka. Ker je izpodbijani sklep v besedilu, kot ga je popravil pritožbeni organ pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena ZUS-1, saj za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama niso sporna. Na podlagi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 namreč ni mogoče s pritožbo zoper sklep o izvršbi in posledično tudi s tožbo izpodbijati izvršilnega naslova, kot to ugovarja tožnica v tožbi.