Jedro

Zasebna cenitev, ki jo predloži stranka, predstavlja del njene trditvene in dokazne podlage in nima dokazne narave izvedenskega mnenja. Razlika med zasebno cenitvijo in izvedenskim mnenjem sama po sebi ne utemeljuje dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja, če je to jasno, popolno in strokovno obrazloženo.

Vrednost nepremičnine se ugotavlja glede na njeno namembnost in stanje ob dejanskem odvzemu. Odškodnina se praviloma odmeri glede na tržno vrednost nepremičnine v času, ko je razlastitveni zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma bo izgubil lastninsko pravico, praviloma ob odvzemu posesti, pri čemer je treba tako ugotovljeno vrednost ustrezno valorizirati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki naložilo, da predlagatelju za razlaščeno nepremičnino z ID znakom parcela X 2262/13 plača 4.743,30 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 2022 dalje (I. točka izreka) ter odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

2.Navaja, da je v postopku predložila oceno tržne vrednosti nepremičnine, ki jo je leta 2021 izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin A. A. Iz ocene izhaja, da je tržna vrednost popolne lastninske pravice na nepremičnini ocenjena na 0,26 EUR/m2, skupaj 211,90 EUR. Med navedeno oceno in izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca B. A. obstaja velik razkorak. Izvedenec se do cenitve, ki jo je predložila nasprotna udeleženka, ni opredelil ter jo je v celoti zanemaril. Tudi sodišče se v izpodbijanem sklepu do predložene cenitve ni opredelilo in ni navedlo razlogov, zakaj naj bi bila cenitev A. A. manj zanesljiva od izvedenskega mnenja sodnega izvedenca B. A. Sklep tako ne vsebuje obrazloženih razlogov o okoliščinah, ki jih je izvedenec upošteval pri cenitvi, niti razlogov o odločilnih dejstvih, ki so vplivala na določitev višine odškodnine. Obrazložitev glede višine odškodnine je pavšalna, prisojena odškodnina pa je previsoka. Izvedenec ni pojasnil, ali je pri cenitvi upošteval evidenco trga nepremičnin in na kakšen način je določil vrednost gozdnega zemljišča. Sodišče pri določitvi odškodnine tudi ni navedlo občinskega prostorskega akta, ki je urejal namensko rabo prostora ob dejanskem odvzemu posesti s strani nasprotne udeleženke. Končna višina odškodnine, ki jo je sodišče prisodilo, je napačna. Sodišče bi moralo upoštevati revalorizirano vrednost na dan 22. 10. 1998 v višini 1.034,75 EUR in ne današnje vrednosti, določene po cenah v času izdelave cenitve, v višini 2.371,65 EUR.

3.Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7, 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6.Sodišče prve stopnje je pri obravnavani odločitvi pravilno izhajalo iz naslednjih pravno relevantnih dejstev, ki jih pritožba ne izpodbija:

- da je v obravnavanem primeru prišlo do dejanske razlastitve predlagatelja, saj je nasprotna udeleženka nepremičnino najprej prevzela v posest, odločba o razlastitvi pa je bila izdana šele naknadno;

- da je nasprotna udeleženka na nepremičnini predlagatelja zgradila javno cesto, ne da bi pred tem izvedla ustrezen razlastitveni postopek, zaradi česar je predlagatelju na nepremičnini ostala le gola lastninska pravica;

- da je do dejanske razlastitve prišlo 22. 10. 1998, ko je začel veljati Odlok o kategorizaciji lokalnih cest.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer prvi in drugi odstavek 216. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki določata, da lastniku za razlaščeno nepremičnino pripada ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost razlaščene nepremičnine, nadomestilo za škodo in druge stroške, povezane z razlastitvijo, ter denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3, če ga razlastitveni zavezanec uveljavlja.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi se moral sodni izvedenec opredeliti do zasebne cenitve, ki jo je predložila nasprotna udeleženka. Zasebna cenitev, ki jo stranka sama pridobi in predloži v postopku, nima narave dokaza z izvedencem v smislu 243. člena ZPP, temveč predstavlja del njene trditvene in dokazne podlage. Naloga sodnega izvedenca zato ni bila presoja navedene cenitve, temveč samostojna strokovna ocena vrednosti nepremičnine ob uporabi strokovnega znanja ter upoštevanju določb 216. in 327. člena ZUreP-3. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je izvedenec svoje mnenje izdelal v okviru naloge, ki mu jo je sodišče naložilo, pri čemer je upošteval strokovne kriterije, relevantne za ugotovitev vrednosti razlaščene nepremičnine. Nasprotna udeleženka na izdelano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Če je menila, da izvedenec pri izdelavi mnenja ni upošteval okoliščin, izpostavljenih v predhodno predloženi cenitvi, oziroma da je bila njegova ocena zaradi tega nepravilna, bi morala takšne ugovore uveljaviti v obliki konkretnih in pravočasnih pripomb zoper izvedensko mnenje.

9.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do zasebne cenitve. Sodišče prve stopnje zasebni cenitvi utemeljeno ni pripisalo dokazne teže, ki jo ima izvedensko mnenje sodnega izvedenca. Svojo dokazno oceno je ustrezno obrazložilo ter navedlo razloge, zaradi katerih je sledilo izvedenskemu mnenju sodnega izvedenca, ki ga je ocenilo kot jasno, prepričljivo in strokovno. Dejstvo, da se zaključki zasebne cenitve razlikujejo od ugotovitev sodnega izvedenca, samo po sebi ne vzbuja dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja niti ne narekuje njegove morebitne dopolnitve ali postavitve drugega izvedenca. Tega nasprotna udeleženka v postopku niti ni predlagala.

10.Nadalje je neutemeljen pritožbeni očitek, da izvedenec v izvedenskem mnenju ni navedel, na kakšen način je določil vrednost gozdnega zemljišča ter da ni navedel, ali je pri vrednotenju uporabil evidenco trga nepremičnin. Iz izvedenskega mnenja z dne 26. 1. 2024 jasno izhaja uporabljena metoda stroškovnega vrednotenja in način izračuna vrednosti predmetnega zemljišča. Izvedenec je navedel uporabljeno metodo vrednotenja, posamezne elemente, ki jih je pri vrednotenju upošteval, ter način njihovega izračuna. Izbira ustrezne metode vrednotenja je strokovno vprašanje, pri izboru katere mora cenilec upoštevati relevantne predpise ter pravila znanosti in stroke. Nasprotna udeleženka pripomb zoper uporabljeno metodo v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala, tudi v pritožbi ne pojasni, kako naj bi navedena okoliščina vplivala na pravilnost izvedenskega mnenja.

11.Izpodbijani sklep vsebuje zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki so bila podlaga za določitev višine odškodnine. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje, ki ga je ocenilo kot jasno, popolno in strokovno prepričljivo. Pojasnilo je, da sprejema ugotovitve izvedenca glede višine odškodnine. Dejstvo, da v obrazložitvi ni posebej povzelo oziroma podrobno obravnavalo vsake posamezne postavke, ki sestavlja odškodnino po 216. členu ZUreP-3, ne pomeni, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da je njegova obrazložitev pavšalna. Če sodišče sprejme izvedensko mnenje kot strokovno podlago svoje odločitve, mu ni treba ponovno navajati vseh strokovnih izračunov in metodologije, temveč zadošča, da navede razloge, zaradi katerih je izvedenskemu mnenju sledilo.

12.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče pri določitvi višine odškodnine ni navedlo prostorskega akta, ki je ob dejanskem odvzemu posesti določal namensko rabo predmetne nepremičnine. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo namensko rabo nepremičnine v relevantnem času in na tej podlagi določilo njeno vrednost. Za pravilnost odločitve ni bistveno, ali je v obrazložitvi izrecno naveden naslov oziroma številka posameznega prostorskega akta, temveč da so navedeni odločilni dejanski in pravni razlogi, na katerih temelji ugotovitev sodišča glede namembnosti zemljišča in posledično njegova vrednost. Poleg tega namenska raba nepremičnine v postopku pred sodiščem prve stopnje med udeležencema ni bila sporna, saj je tudi nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog navedla, da je bilo zemljišče gozdno. Navedeno izhaja tudi iz zasebne cenitve, ki jo je nasprotna udeleženka predložila v postopku.

13.Po ustaljeni sodni praksi se pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče v primerih dejanske razlastitve ne upošteva vrednost objektov oziroma drugih ureditev, ki jih je na nepremičnini zgradil razlastitveni upravičenec. Vrednost nepremičnine se ugotavlja glede na njeno namembnost in stanje ob dejanskem odvzemu. Odškodnina se praviloma odmeri glede na tržno vrednost nepremičnine v času, ko je razlastitveni zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma bo izgubil lastninsko pravico, praviloma ob odvzemu posesti, pri čemer je treba tako ugotovljeno vrednost ustrezno valorizirati.

14.Iz navedenih stališč izhaja neutemeljenost pritožbenih navedb, da bi moralo sodišče predlagatelju priznati odškodnino le v vrednosti nepremičnine na dan 22. 10. 1998 v višini 1.034,75 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je treba z ustrezno valorizacijo poskrbeti za ohranitev vrednosti navedenega zneska, nasprotna udeleženka pa uporabljeni metodi valorizacije in ugotovljeni vrednosti nepremičnine po cenah v današnjem času obrazloženo ne nasprotuje.

15.Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo drugih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj VSRS sklep III Ips 35/2021,VSK sklep I Cp 92/2023, VSK sodba I Cp 644/2018 in VSL sodba II Cp 1312/2017.