Jedro

Procesnopravna vrednost dokaza, ki je bil opravljen v postopku za zavarovanje dokazov, je enaka dokazom, ki jih izvede pravdno sodišče med postopkom.

Bistvena kršitev postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP je med drugim podana, kadar so pomanjkljivosti izreka sodbe ali njene obrazložitve oziroma obeh skupaj take, da se sodbe ne da zanesljivo preizkusiti.

Izrek

Revizija tožečih strank se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, da je toženec dolžan plačati tolarsko protivrednost 25.620 DEM, kolikor naj bi tožnika preplačala po tožencu izvedena gradbena dela, ker je ugotovilo, da tožnika nista dokazala, da sta plačala tožencu več, kot pa so vredna dela, ki jih je ta opravil po gradbeni pogodbi.

Sodišče druge stopnje je s spodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tudi to sodišče je menilo, da tožnika nista dokazala, da sta tožencu plačala več kot pa znaša vrednost opravljenih gradbenih del. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila revizijo iz vseh možnih razlogov in predlagala, da se sodba razveljavi. Izpodbijani sodbi očitata nejasnost, zaradi katere ni sposobna preizkusa, dalje izvajata, da se sodišče druge stopnje sploh ni spuščalo v pritožbena izvajanja tožečih strank in da ni sodilo na podlagi razpoložljivih dokazov. Sodišče bi moralo pri odločanju upoštevati vse izvedene in predlagane dokaze. Tožeča stranka je tožbi predložila izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke, ki je bil imenovan v postopku za zavarovanje dokazov. Toženi stranki je bilo omogočeno, da v navedenem postopku sodeluje, sodišče prve stopnje pa je hotelo postaviti novega izvedenca z isto nalogo, čemur se je tožeča stranka utemeljeno uprla. Sodišče druge stopnje bi moralo navesti, zakaj ni upoštevano mnenje sodnega izvedenca, ki ga je postavilo sodišče v Bujah.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in tudi tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, nadalje ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvena kršitev postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP je med drugim podana, kadar so pomanjkljivosti izreka sodbe ali njene obrazložitve oziroma obeh skupaj take, da se sodbe ne da zanesljivo preizkusiti. V danem primeru, ko je sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje odločbe očitno pomotno povzelo za vsebino in razumevanje vloge stranke nebistven del njenih izvajanj, ko je navedlo, da je tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke predlagala njeno razveljavitev in ne - pravilno - zavrnitev, ni moglo zagrešiti očitane kršitve postopka, ker vsebina odločbe zaradi tega ni nerazumljiva.

Ugotovitev enakega značaja velja za nadaljnji očitek revizije, da pobijana sodba ne pojasnjuje razlogov o odločanju na podlagi razpoložljivih dokazov. Sodba sodišča druge stopnje je res v razlogih skopa, vendar je po oceni revizijskega sodišča zadovoljivo odgovorila na vse bistvene pritožbene trditve in izrecno sprejela tudi stališče sodišča prve stopnje, da je moralo odločiti na podlagi razpoložljivih dokazov (druga stran pobijane sodbe). Zato so nasprotne revizijske trditve tudi protispisne.

Kar zadeva očitke v zvezi s procesno pravno vrednostjo dokaza, izvedenega v postopku za zavarovanje dokazov, je ugotoviti, da ima v takih postopkih pribavljeni dokaz enako procenopravno veljavo kot dokaz, ki ga izvede samo pravdno sodišče. Sodišči druge in prve stopnje v obravnavanem primeru ne odrekata dokazne veljave izvedeniškemu mnenju izvedenca, ki je bilo pribavljeno v postopku za zavarovanje dokazov (na občinskem sodišču v B.). Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje, ki jih je pritožbeno sodišče v celoti sprejelo, namreč izhaja, da je bila najbistvenejša pomanjkljivost navedenega dokaza v tem, da izvedenec ni upošteval gradbenega dnevnika, ki sta ga podpisala nadzorna organa obeh pravdnih strank in kar se lahko nanaša le na pomanjkljivo ugotovitev količine opravljenih del. Sodišči sta šteli, da je tak gradbeni dnevnih zanesljiva podlaga za ugotovitev opravljenih količin, brez katere tudi vrednosti opravljenega dela ni mogoče ugotoviti. Ker pa količina opravljenih gradbenih del ni bila zanesljivo ugotovljena, je bilo potrebno pribaviti dodatno izvedeniško mnenje (pri čemer sodišče prve stopnje še ni odločilo, katerega izvedenca bo postavilo in ki bi bil lahko tudi prvotni izvedenec, to je K.). Izvedba takega dokaza pa je bila nujna za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnikov. Zato je izvedba tega dokaza zadevala dokazno breme tožnikov. Tega dokaza pa sodišče ni moglo izvesti, ker tožeča stranka ni založila odrejenega predujma. Ob takem procesnopravnem stanju (in ne glede na siceršnjo procesno vodstvo sodišč), sodišči druge in prve stopnje nista zagrešili v reviziji očitane kršitve postopka.

V postopkih na drugi in prvi stopnji sprejeta pravna presoja spora je posledica ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni dajalo podlage za ugotovitev, da je tožeča stranka plačala toženi stranki več, kot pa je vredno opravljeno delo, tako po gradbeni pogodbi kot v zvezi z dodatnimi deli. Med pravdnima strankama je nesporno, da je pogodba z dne 30.8.1987 razdrta. V takem primeru pa ima stranka, ki je popolnoma ali delno izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala (2. odstavek 132. člena zakona o obligacijskih razmerjih, nadalje ZOR), pri čemer se morajo obračunati tudi koristi (4. odstavek istega člena). Ker okoriščenosti tožene stranke tožeča stranka ni dokazala, ni podan niti v reviziji uveljavljen razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Ker v reviziji uveljavljeni razlogi niso podani, revizijsko sodišče pa ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP (v zvezi s 386. členom ZPP), je zavrnilo revizijo tožečih strank kot neutemeljeno (člen 393. ZPP).