Jedro

Tožničina urgenca je na dan 8. 11. 2019 le datirana, na pošto pa jo je oddala šele 12. 11. 2019, naslovnik pa jo je nato prejel 13. 11. 2019, nakar je drugostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2019 tožnici odpremil 18. 11. 2019 (ponedeljek), tj. znotraj sedemdnevnega roka. Iz vročilnice izhaja, da je bila tožnica o tem prispelem pismu obveščena že 19. 11. 2019 (torek), kar je bilo tudi znotraj predmetnega sedemdnevnega roka. Kljub temu pa je nato vložila svojo tožbo dne 21. 11. 2019 (četrtek), pisanje pa nato prevzela šele dan za tem, 22. 11. 2019. Iz tega izhaja, da v zadevi ni podana situacija, ko drugostopenjski organ o pritožbi ne bi odločil v nadaljnjih sedmih dneh od tožničine zahteve, zato je treba tožbo zavreči.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica vlaga tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa na podlagi četrtega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je 28. 6. 2019 na toženko naslovila vlogo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne, na katero je toženka odgovorila z dopisom z dne 5. 8. 2019, vsled česar je tožnica na podlagi četrtega odstavka 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vložila pritožbo zaradi molka organa. Vendar pa drugostopenjski organ o vloženi pritožbi ni odločil v roku iz 256. člena ZUP, zato ga je tožnica pozvala k izdaji odločbe v roku nadaljnjih sedmih dni. Ta poziv je na toženko naslovila 8. 11. 2019, vendar toženka o njeni pritožbi ni odločila, zato vlaga to tožbo po četrtem odstavku 28. člena ZUS-1 po preteku sedemdnevnega roka za izdajo odločbe drugostopenjskega organa. V dokaz svojih navedb prilaga med drugim svojo urgenco z dne 8. 11. 2019. Tožnica podaja tudi nadaljnja obširna materialnopravna naziranja glede glavne stvari in procesnopravna naziranja v obravnavani zadevi. Sodišču primarno predlaga, naj toženki naloži, da je v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe dolžna odločiti o vlogi tožnice za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne, podredno pa, da je župan dolžan odločiti o njeni pritožbi; zahteva pa tudi povračilo stroškov tega sodnega postopka.

2. Naknadno je tožnica s pripravljalno vlogo sodišču sporočila, da je toženka po vložitvi tožbe izdala drugostopenjski upravni akt z dne 15. 11. 2019 (A9), ki ga je tožnica prejela 22. 11. 2019, pri čemer tožnica vztraja pri tožbi na način, da jo razširja tudi na spremenjeni oz. novi upravni akt – drugostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2019 ter modificira tožbeni zahtevek v skladu s četrtim odstavkom 28. člena ZUS-1, tako da po modifikaciji vlaga tožbo zoper drugostopenjsko odločbo, s katero se posega v njen pravni položaj. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj drugostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2019 odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov sodnega postopka.

3. Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da je treba tožbo zavreči. 4. Tožnica je pri drugostopenjskemu upravnemu organu urgirala izdajo odločbe o svoji pritožbi in organ pozvala, da odločitev sprejme v naslednjih sedmih dneh. V zvezi s to urgenco tožnica v tožbi navaja, da jo je na organ naslovila 8. 11. 2019, predloži pa tudi njeno kopijo (A5). Na ta način je tožnica izkazovala obstoj procesnih predpostavk za svojo tožbo po četrtem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, ki za primer, če organ druge stopnje v predpisanem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi in če tega na zahtevo stranke ne stori niti v nadaljnjih sedmih dneh, določa možnost upravnega spora.

5. Vendar je tožničina predmetna urgenca na dan 8. 11. 2019 le datirana, na pošto pa jo je tožnica oddala šele 12. 11. 2019, naslovnik pa jo je nato prejel 13. 11. 2019, nakar je drugostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2019 tožnici odpremil 18. 11. 2019 (ponedeljek), tj. znotraj sedemdnevnega roka. Iz vročilnice izhaja, da je bila tožnica o tem prispelem pismu obveščena že 19. 11. 2019 (torek), kar je bilo tudi znotraj predmetnega sedemdnevnega roka. Kljub temu pa je nato vložila svojo tožbo (priporočeno po pošti) dne 21. 11. 2019 (četrtek), pisanje pa nato prevzela šele dan za tem, 22. 11. 2019. 6. Iz tega izhaja, da v zadevi ni podana situacija, ko drugostopenjski organ o pritožbi ne bi odločil v nadaljnjih sedmih dneh od tožničine zahteve, zato je treba tožbo zavreči. Tega ne more spremeniti niti tožničino vztrajanje po drugem odstavku 39. člena ZUS-1 in njena razširitev tožbe na drugostopenjsko odločbo. Ker je treba že njeno prvotno tožbo zavreči, ni mogoče pomanjkanja procesnih predpostavk za prvotno vloženo tožbo sanirati z razširitvijo tožbe na drugostopenjsko odločbo.

7. Glede na navedeno je treba tožbo v obravnavani zadevi zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila vložena prezgodaj.

8. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

9. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici poročevalki kot predsednici senata na podlagi petega odstavka 59. člena v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1.