Jedro

Izključitveni razlog za pridobitev socialno varstvenega prejemka je podan v primeru vsakega takšnega krivdnega ravnanja, zaradi katerega si upravičenec iz razlogov na njegovi strani ni zagotovil minimalnega dohodka za preživljanje oziroma, se je iz krivdnih razlogov znašel v situaciji, ko je moral zaprositi za denarno socialno pomoč. Ker je za takšen izključitveni razlog šteti dejstvo, da tožnica ni aktivni iskalec zaposlitve in tega ni oproščena z zaposlitvenim načrtom, je podan razlog po 5. alineji tretjega odstavka 28. člena ZSVarPre, zaradi česar tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči. Glede na ustaljeno sodno prakso je ravnanje nosilca oblasti protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. S protipravnostjo pa se razume le kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Morebitna nepravilna odločitev tožene stranke, pri čemer je irelevantno, če je tožnica pričakovala priznanje denarne socialne pomoči, nikakor ne pomeni, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se v celoti odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 2. 2017 in prvostopenjska odločba št. ... z dne 8. 12. 2016 v delu, v katerem je navedeno, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči ter da se spremeni tako, da je upravičena do denarne socialne pomoči za čas od 1. 12. 2016 do 31. 5. 2017 v višini 292,56 EUR ter da se ji izplača nematerialna odškodnina v znesku 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila. Obenem je tožnici naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke v višini 359,35 EUR v roku 15 dni, svoje stroške pa je dolžna kriti sama.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. Ne strinja se, da na glavno obravnavo sodišče ni vabilo prič tožene stranke in Centra za socialno delo. Navaja, da izpodbijana odločba ne temelji na predpisih in je zato protipravna. Določbe 30. člena ZUPJS sodišče ni upoštevalo in zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Ima negativno odločbo Centra za socialno delo A., čeprav izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, saj se ne upoštevajo krivdni razlogi. Sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicuje na sodbo II Ps 1058/2016 in grobo krši pravdni postopek. Vztraja, da je oškodovana, ker je po veljavni zakonodaji utemeljeno pričakovala denarno socialno pomoč. Protipravno odrekanje tej pravici pomeni poseg v pravico do tožničine lastnine. Sklicuje se na posamezne sodbe ESČP. Meni, da bi sklep o stroških postopka moral temeljiti na prvem odstavku 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Odločitev, da je dolžna povrniti stroške postopka toženi stranki, odstopa od sodne prakse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavani zadevi sta predmet sodne presoje dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 2. 2017 in prvostopenjska odločba Centra za socialno delo št. ... z dne 8. 12. 2016. S slednjo je odločil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, je pa upravičena do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za čas od 1. 12. 2016 do 31. 5. 2017 pod pogojem, da ni zavarovanka za obvezno zdravstveno zavarovanje iz drugega naslova. Ni upravičena do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz obrazložitve citirane odločbe je razvidno, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči zaradi podanega krivdnega razloga. V tej zadevi je sporno, ali je podano krivdno ravnanje iz 28. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) kot izključitveni razlog za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je Zavod RS za zaposlovanje z odločbo z dne 23. 9. 2015, potrjeno z dokončno odločbo z dne 26. 5. 2016 odločil, da se tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb na podlagi 9. alineje prvega odstavka 129. člena Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD), ker se tožnica dne 15. 9. 2015 na vabilo ni odzvala. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje A. je bila tožnica izbrisana iz evidence 2. 6. 2016. 7. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v ZSVarPre. Po 2. členu citiranega zakona je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom ali posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Temeljno izhodišče socialne varnosti določeno v 6. členu ZSVarPre je, da je vsakdo po svojih zmožnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Pomeni, da si morajo upravičenci na podlagi vseh možnosti, ki jih imajo, primarno sami zagotoviti sredstva za preživljanje. Šele potem, ko izčrpajo vse možnosti, pa si kljub temu ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje, so upravičeni do socialno varstvenega prejemka.

8. Po tretjem odstavku 6. člena ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravice do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Hkrati pa je v četrtem odstavku citirane določbe določeno, da prejemnik ali prejemnica denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

9. Glede na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega vrednost 13.780,00 EUR. Do denarne socialne pomoči pa tudi ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Za takšne razloge štejejo razlogi navedeni v 28. členu citiranega zakona. Med drugim so v tretjem odstavku 28. člena ZSVarPre kot izključitveni razlogi navedeni razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in sicer kot je določeno v 5. alineji, če oseba ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom.

10. Glede na takšno pravno ureditev je izključitveni razlog za pridobitev socialno varstvenega prejemka podan v primeru vsakega takšnega krivdnega ravnanja, zaradi katerega si upravičenec iz razlogov na njegovi strani, ni zagotovil minimalnega dohodka za preživljanje, oziroma se je iz krivdnih razlogov znašel v situaciji, ko je moral zaprositi za denarno socialno pomoč.

11. Ker je za takšen izključitveni razlog nedvomno šteti dejstvo, da tožnica ni aktivni iskalec zaposlitve in tega ni oproščena z zaposlitvenim načrtom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan razlog po 5. alineji tretjega odstavka 28. člena ZSVarPre, zaradi česar tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči. Tožnica je bila izbrisana iz evidence brezposelnih oseb na podlagi 9. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD, ker se dne 15. 9. 2015 na vabilo ni odzvala. S takšnim ravnanjem, si tožnica iz krivdnih razlogov sama ni mogla zagotoviti sredstev za preživljanje (z zaposlitvijo) in si je s tem poslabšala materialni položaj do takšne mere, da je zaradi tega morala zaprositi za denarno socialno pomoč. Do denarne socialne pomoči pa tožnica zaradi podanega izključitvenega razloga določenega v 5. alineji tretjega odstavka 28. člena ZSVarPre, ni upravičena, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

12. Sodišče prve stopnje pa je pravilno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek glede uveljavljanja odškodnine v višini 2.500,00 EUR.

13. Pravna podlaga za priznanje odškodnine je podana v 26. členu Ustave RS ter v določbah Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 81/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ). Na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ je tisti, ki drugemu povzroči škodo, le-to dolžan povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Glede na prvi odstavek 148. člena OZ pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Oškodovanec lahko zahteva povračilo povzročene škode, če so izpolnjeni vsi elementi odškodninskega delikta in sicer protipravno ravnanje povzročitelja škode, obstoj pravno priznane škode, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost na strani povzročitelja škode.

14. V konkretnem primeru tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ni dokazala protipravnosti ravnanja tožene stranke. Iz sprejete sodne prakse, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost, ne gre enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila upravna odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Glede na ustaljeno sodno prakso je ravnanje nosilca oblasti protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. S protipravnostjo pa se razume le kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Morebitna nepravilna odločitev tožene stranke, pri čemer je irelevantno, če je tožnica pričakovala priznanje denarne socialne pomoči, nikakor ne pomeni, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno. Ker ni izkazan eden od elementov odškodninske odgovornosti, pomeni, da niso kumulativno izpolnjeni vsi pogoji, zaradi česar ni podlage za priznanje pravice do odškodnine, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

15. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka moralo upoštevati določbo 68. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pravilno o stroških postopka odločilo po pravilih, ki so za povrnitev stroškov upravnega postopka uzakonjeni z določbami 154. do 162. člena ZPP. Glede na izid odločitve o glavnem zahtevku je pravilno upoštevalo določbo 154. člena ZPP in tožnici, ki v pravdi ni uspela, naložilo plačilo stroškov tožene stranke. Določba 68. člena ZDSS-1 pomeni izjemo določb po ZPP. Določa, da v postopku v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (prvi odstavek). Torej se citirana določba nanaša na socialne spore, ko se odloča o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne pa v primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica uveljavljala odškodnino, ki nedvomno ni pravica do in iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva.

16. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.