Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik začasne nezmožnosti za delo ni uveljavljal v časovnih obdobjih in na način, kot se zanjo iz medicinskih razlogov zaradi zdravljenja in priznavanja staleža po naravi stvari pričakuje.
I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 8. 3. 2021 in št. ... z dne 11. 2. 2021 ter ugotovitev, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu tudi od 1. 12. 2020 do 30. 11. 2021, ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da krije tožnik sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).
2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Zmotna je ugotovitev sodišča, da se je pri osebni zdravnici javil šele 5. 2. 2021, saj se je pri njej zglasil že v novembru in decembru 2020. Osebni pregledi niso bili opravljeni zaradi težav z delovanjem zdravstvene kartice. Sklicuje se na 3. odst. 137. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja1 (POZZ) po katerem o bolniškem staležu po prenehanju delovnega razmerja odloča imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija. Za izplačilo nadomestila po prenehanju delovnega razmerja je potrebno pridobiti odobritev začasne zadržanosti z dela, to sporočiti območni enoti zavoda, kjer se uredi zavarovanje po zavarovalni podlagi 12. Znašel se je v začaranem krogu, ko na osebni pregled ni bil sprejet zaradi neurejenega zavarovanja, ki ga je mogoče urediti na podlagi odobrene začasne nezmožnosti za delo. Sodišče je zaključek oprlo na izpoved lečeče zdravnice, njegovi pa ni verjelo, čeprav je življenjsko, da se datuma obiska ne spominja. Spregledalo je, da se je skliceval na sodbo na podlagi pripoznave V Ps 516/2020 z dne 30. 10. 2020, ki je pravnomočna postala 17. 12. 2020. Prezrlo je izpoved osebne zdravnice, da je lahko oddal izvide pred 5. 2. 2021, ko pa se je zglasil v ambulanti ga ni osebno pregledala. Navedeno potrjuje, da do osebnega pregleda ni prišlo, da je bil v stikih z medicinsko sestro, ki mu je sporočila, da zdravstvena kartica ne deluje. Čeprav se je večkrat zglasil pri zdravnici, je bil prvič obravnavan 5. 2. 2021. To potrjuje e-sporočilo sindikalnega zastopnika z dne 27. 1. 2021, ki je pozval zdravnico, naj poda predlog za bolniški stalež, saj ni pomembno ali ima urejeno zavarovanje ali ne.
V ordinaciji je bil odslovljen zaradi neurejenega zdravstvenega zavarovanja. Zmotna je ugotovitev, da se je prvič zglasil pri zdravnici 5. 2. 2021 in napačen zaključek, da ne gre za utemeljeno izjemo za odobritev začasne nezmožnosti za delo za nazaj. Elektronsko sporočilo sindikalnega zastopnika toženi stranki z dne 17. 12. 2020 potrjuje, da je aktivno deloval pri urejanju statusa, zato ni razloga, da sodišče ne bi sledilo njegovi izpovedi. Ker ni upoštevalo njegove izpovedi in dokazov, je kršilo 8. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP). Dokazna ocena je pomanjkljiva in nepopolna. Podana je kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Dejstvo je, da je zaradi poškodbe pri delu zadržan z dela od 7. 4. 2017 dalje, da mu je delovno razmerje prenehalo 27. 2. 2018, vendar mu v skladu s 3. odst. 34. člena ZZVZZ pripada nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja dokler ne bo zmožen za delo. Obravnavani spor je že tretji zaporedni pred sodiščem, saj je bila s sodbama na podlagi pripoznave V Ps 669/2019 z dne 12. 12. 2019 in V Ps 516/2020 z dne 30. 10. 2020 začasna nezmožnost za delo dosojena do vključno 30. 11. 2020. Slednja sodba je pravnomočna postala 17. 12. 2020 zato je šele od tega dne dalje osebna zdravnica lahko podala predlog za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo po 1. 12. 2020. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.
V postopku ni prišlo do bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, saj je izrek sodbe jasen in ne nasprotuje razlogom sodbe, ki so jasni in niso sami s seboj v nasprotju. Ne gre za kršitev 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, ker sodišče ne bi upoštevalo dejstev in dokazov, ki jih je predlagal tožnik. O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, sodišče odloča v skladu z 8. členom ZPP. Torej po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej, vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Tako je postopalo tudi v predmetni zadevi, saj je pravno odločilna dejstva ugotovilo po prepričljivi oceni izpovedi tožnika in njegove osebne zdravnice v povezavi z razpoložljivo listinsko dokumentacijo iz sodnega in upravnega spisa.
5. Predmet presoje je dokončna odločba z dne 8. 3. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 11. 2. 2021. S slednjo odločbo je izrečeno, da začasna zadržanost od dela od 1. 12. 2020 dalje ni utemeljena. Gre za spor zaradi retrogradnega uveljavljanja začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu po prenehanju delovnega razmerja za čas od 1. 12. 2020 do dneva izdaje sodbe.
6. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim toženi zavod, je podana v 80., 81. in 34. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju3 (ZZVZZ) ter v POZZ. Po 3. odst. 34. člena ZZVZZ pripada zavarovancu, katerega zadržanost od dela je posledica poškodbe pri delu, nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja vse dokler ni spet zmožen za delo. Ta pravica je izrecno zapisana tudi 3. odst. 137. člena POZZ. Sicer pa glede na 232. člen POZZ zadržanost z dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Izjemoma lahko osebni zdravnik oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za največ tri dni nazaj od dneva, ko se je zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik ni bil dosegljiv.
Daljši bolniški stalež _za nazaj_ sme po 232. členu POZZ priznati imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, in sicer: - če je bil zavarovanec v bolnišnici, - če je zbolel v tujini in - v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika, oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. 7. V zadevi ne gre za nobeno od predhodno navedenih dejanskih stanj iz 232. člena POZZ, kot v 12. tč. obrazložitve prepričljivo ugotavlja sodišče prve stopnje.
8. Iz dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi izhaja, da je tožnik 6. 4. 2017 na delu utrpel udarec v glavo in zlom desne orbite. Od tedaj dalje do vključno 30. 11. 2020 je v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu, čeprav mu je dne 27. 2. 2018 prenehalo delovno razmerje. Do 12. 12. 2019, oz. do 30. 11. 2020 mu je bil bolniški stalež priznan s sodbama na podlagi pripoznave opr. št. V Ps 699/2019 z dne 12. 12. 2019 oz. V Ps 516/2020 z dne 30. 10. 2020. 9. Že pred tem sporom retrogradno priznavani bolniški stalež s sodnima odločbama kaže, da tožnik začasne nezmožnosti za delo ni uveljavljal v časovnih obdobjih in na način, kot se zanjo iz medicinskih razlogov zaradi zdravljenja in priznavanja staleža po naravi stvari pričakuje. Isto velja za vtoževano enoletno obdobje od 1. 12. 2020 do 30. 11. 2021, čeprav je vloga socialnega sodišča v presojanju pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov o pravicah iz sistema socialne varnosti in ne v prevzemanju nalog organov iz predsodnega upravnega postopka.
10. Pritožbeno sodišče nima nobenega razloga za dvom v dokazni zaključek sodišča prve stopnje, oprt na izpoved osebne zdravnice v povezavi z listinami iz zdravstvenega kartona, da tožnik izbrane zdravnice do 27. 1. 2021 osebno, po telefonu ali kako drugače sploh ni kontaktiral. Celo več! Po izpovedi osebne zdravnice je 27. 1. 2021 (C/1) od sindikalnega zastopnika prejela elektronsko sporočilo, da gre za enak način postopanja kot predhodno, in da naj poda predlog za retrogradno priznanje bolniškega staleža tožniku. Tožnikove izpovedi, da ga osebna zdravnica ni sprejela zaradi težav z zdravstveno kartico ni štelo za verodostojno, kar je prepričljivo argumentirano v 10. in 11. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe, ki je pritožbeno sodišče ne ponavlja.
11. Poudarja le, da je za prosto presojo dokazov v skladu z 8. členom ZPP bistveno načelo neposrednosti iz 4. člena ZPP. Samo sodnik, ki neposredno sodeluje pri izvedbi dokazov, lahko presodi dokazno vrednost posameznih dokazil. Le na podlagi neposredne zaznave si lahko ustvari mnenje o verodostojnosti izpovedi prič ali strank. To velja tudi za tožnikovo izpoved, ki je sodišče v povezavi z ostalimi dokaznimi sredstvi logično sprejemljivo ni štelo za verodostojno. Pritožnikovo vztrajanje, da naj bi osebno zdravnico večkrat obiskal, vendar pregled ni bil opravljen zaradi težav z delovanjem zdravstvene kartice, je v nasprotju z izpovedjo lečeče zdravnice ter zabeleženimi vpisi v zdravstvenem kartonu, ki jih je prepričljivo ocenilo že sodišče prve stopnje (10. tč. obrazložitve).
12. Zaradi obrazloženega pritožba ne more biti uspešna. Sodišče prve stopnje je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih odločb je na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo ter posledično tudi vtoževano začasno nezmožnost za delo zaradi poškodbe pri delu od 1. 12. 2020 do 30. 11. 2021. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.
13. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP pritožbeno sodišče hkrati sklenilo, da krije pritožnik sam svoje stroške pritožbe.
1 Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.