Jedro

Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podlage, da bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 1.246,70 EUR z obrestmi (I. točka izreka), in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka, pri čemer iz obrazložitve pritožbe izhaja, da se pritožuje le zoper I. točko izreka sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ji naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke, čeprav je tožbeni zahtevek umaknila zaradi poplačila vtoževanih terjatev. Tožeča stranka je dejansko stanje obrazložila v umiku tožbe, vendar sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo. Plačilo s strani tožene stranke je bilo izvršeno dne 23. 12. 2013, tožeča stranka pa je bila o tem obveščena dne 10. 1. 2014 in je dne 14. 1. 2014 umaknila tožbo, pri čemer v času od poplačila terjatev do umika tožbe toženi stranki niso nastali nobeni stroški. Ker je torej tožeča stranka tožbeni zahtevek umaknila takoj po plačilu vtoževanih terjatev s strani tožene stranke, pritožbenemu sodišču predlaga, naj njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pravdnih stroškov tožene stranke ni dolžna kriti, oziroma naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, zahtevala pa je tudi povrnitev svojih pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo v izpodbijanem delu v okviru pritožbenih razlogov in v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. ZPP v 158. členu določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Že sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka v umiku tožbe z dne 14. 1. 2014 sicer pojasnila, da tožbo umika zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, vendar pa ob tem ni navedla, kdaj ji je tožena stranka poplačala dolg, niti ni o tem priložila nobenega dokazila. Tožeča stranka tako ob umiku tožbe ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka (7. člen ZPP), zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z obstoječo sodno prakso presodilo, da ni podlage za uporabo izjeme iz 158. člena ZPP, na podlagi katere bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki. Tožeča stranka šele v pritožbi navaja in dokazuje, kdaj je tožena stranka poravnala svoj dolg, kar je prepozno, saj ni verjetno izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti najkasneje ob vložitvi umika tožbe (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbeno sodišče zato teh navedb in dokazov kot nedopustnih pritožbenih novot ni upoštevalo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka s svojim odgovorom na pritožbo ni z ničemer pripomogla k njeni rešitvi, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).