Jedro

Po določbi četrtega odstavka 14. člena ZDSS je v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči določen osemdnevni rok za pritožbo. Zato je ta rok, ne glede na naravo spora, v teh postopkih treba upoštevati in odločati v skladu z njim, ker je postopek (pravilno in zakonito) potekal pred delovnim sodiščem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo, ker je ugotovilo, da je bila vložena prepozno.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep je tožnik vložil pravočasno revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je bil v sporni zadevi voden spor zaradi odškodnine in da je zato glede pritožbenega roka treba upoštevati določbe zakona o pravdnem postopku. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi izpodbijani sklep, ker je bila pritožba vložena pravočasno, istočasno pa naj upošteva pritožbene razloge v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94 - v nadaljevanju:ZPP) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP).

Po določbi prvega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), se v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP, če s tem zakonom ni drugače določeno. V 400. členu ZPP pa je določba, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom o zavrženju pritožbe zaradi zamude pritožbenega roka, na podlagi določbe 358. člena ZPP je postopek pravnomočno končan, kar pomeni, da je zoper tak sklep revizija dovoljena.

Tožnik je v reviziji formalno uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, na kar pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti, čeprav je vsebinsko navajal revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Po določbi četrtega odstavka 14. člena ZDSS je v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči določen osemdnevni rok za pritožbo. Zato je ta rok, ne glede na naravo spora, v teh postopkih treba upoštevati in odločati v skladu z njim, ker je postopek (pravilno in zakonito) potekal pred delovnim sodiščem. Tudi iz pravnega pouka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče tožnika pravilno poučilo, v kakšnem roku mora vložiti pritožbo. Zato je potem, ko je sodišče ugotovilo, da je bila pritožba vložena po poteku zakonitega roka, v skladu z veljavnimi predpisi, prepozno vloženo pritožbo zavrglo.

Ob upoštevanju povedanega reviziji tožnika ni možno ugoditi in jo je zato revizijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno v skladu z določbo 393. člena ZPP.

Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).