Jedro

Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: - v tretji alineji II. točke izreka spremeni tako, da glasi: „od 1. 9. 2022 dalje potekajo stiki tako, da bo mld. otrok z vsakim staršem preživel izmenjaje neprekinjeno teden dni (od ponedeljka do ponedeljka) razen prvi teden, ki se začne v četrtek dne 1. 9. 2022 do ponedeljka 5. 9. 2022, ko je mld otrok pri nasprotni udeleženki, in sicer tako, da slednja otroka 5. 9. 2022 pripelje v šolo (oz. na naslov predlagatelja do 8 ure, v kolikor mld. otrok ne bo v šoli), kjer ga po koncu šolskih obveznosti prevzame predlagatelj in ga naslednji ponedeljek preda v šoli (oz. na naslovu nasprotne udeleženke do 8 ure, v kolikor mld. otrok ne bo v šoli), kjer ga po končanih šolskih obveznostih prevzame nasprotna udeleženka“ in - v III. točka izreka glede preživninskih obveznosti predlagatelja od 1. 9. 2022 dalje razveljavi ter v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba predlagatelja in v celoti pritožba nasprotne udeleženke zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbene postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka odločilo, da se mld. otrok zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema ter se določi stalno prebivališče slednjega na naslovu matere, kamor se zanj vročajo tudi vse pošiljke. V II. točki izreka je določilo način izvajanja skupnega starševstva tako, da je določilo stike za čas do 30. 6. 2022, za čas od 1. 7. 2022 do 31. 8. 2022 in od 1. 9. 2022 dalje tako, da se izvajajo stiki vsak drugi vikend, od petka popoldan, ko oče prevzame otroka v vrtcu oziroma v šoli, po končanih šolskih obveznostih oziroma ob 16.00 uri na naslovu Ulica 11, L. ga v ponedeljek zjutraj pelje v vrtec/šolo oziroma do 08.00 ure na naslovu Ulica 11, L.; in v tednu, ko ni vikend stika od torka, ko oče mld. otroka prevzame v vrtcu/šoli po končanih šolskih obveznostih oziroma ob 16.00 uri na naslovu Ulica 11, L. in ga v četrtek zjutraj pelje v vrtec/šolo do 08.00 ure na naslov Ulica 11, L. Nadalje je odločilo, kako otrok preživlja poletne počitnice, jesenske, zimske in prvomajske počitnice ter božične in novoletne ter velikonočne praznike. V III. točki izreka je določi preživninsko obveznost predlagatelja, ki je dolžan plačevati za mld. otroka mesečno preživnino v znesku 390,00 EUR za tekoči mesec od 12. 10. 2020 dalje, dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji. V IV. točki izreka je ugotovilo, da je predlagatelj v tem postopku že poravnal preživninske obveznosti v znesku 600,00 EUR dne 30. 3. 2021 in 600,00 EUR 3. 5. 2021 in v V. točki izreka je ugotovilo, da so mesečne položnice za vrtec do dneva izdaje sklepa 5. 5. 2022 v celoti poravnane, v presežku je zahtevke zavrnilo. V VII. točki izreka je zavrglo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe ter v VIII. točki izreka odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IX. točka izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta oba udeleženca nepravdnega postopka. Predlagatelj navaja, da sodišče ni upoštevalo ustne dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenke A. A., ki ga je podala ob svojem zaslišanju na naroku dne 28. 3. 2022, saj iz njenega mnenja izhaja, da je otroku v korist, da se stiki razporedijo enakomerno med starša, torej da otrok preživi enako časa z obema staršema, saj je v največjo korist otroka, da si starševsko skrb delita. Izvedenka je zgolj poudarila, da je minimum, ki ga mora otrok preživeti z očetom 1/3 vsega časa. Na naroku 28. 3. 2022 je svoje stališče korigirala in zavzela stališče, da je v največjo korist otrok, da se v varstvo in vzgojo zaupa obema staršema in da otrok preživi enako časa z obema staršema. Sodišče bi moralo upoštevati, da mld. B. B. ob torkih obiskuje ure karateja in da je v njegovo največjo korist, da bi stiki potekali od srede do četrtka oziroma od srede do petka zjutraj. Prav tako je sodišče zmotno breme prevozov naložilo predlagatelju, zato meni, da je potrebno v tem delu odločitev spremeniti tako, da starša vse vožnje mld. otroka opravljata v enakem obsegu. Glede preživnine sodišče ni upoštevalo, da mld. otrok v septembru 2022 pričenja obiskovati 1. razred OŠ, s čemer bo odpadel strošek za vrtec v višini 397,00 EUR, prav tako bo otrok preživljal enako časa z obema staršema in potrebe po določitvi preživnine več ni. Sodišče bi tudi moralo odločiti o tem, da ima otrok vedno s seboj osebno in zdravstveno izkaznico. Priglaša stroške postopka.

Nasprotna udeleženka v pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o določitvi skupnega starševstva in načina izvajanja starševstva. V največjo korist otroka je, da se dodeli njej. Skupno starševstvo med udeležencema je neizvedljivo in s tem otroku v škodo, saj morata pri skupnem starševstvu sodelovati oba starša in med seboj tudi spoštljivo komunicirati. Skupnega starševstva ni mogoče izvrševati, če starša sploh ne govorita in sta v položaju žrtve in izvajalca nasilja. Vsekakor so stiki v določenem obsegu v korist otroku, zato je tudi že tekom postopka pristala na stike in vzpodbujala otroka k nočitvam pri očetu in pri krajših dopustih, vendar se ne strinja s stiki v tako velikem obsegu. Sodišče prve stopnje je napačno oziroma zmotno ocenilo pravni standard koristi otroka glede na dejansko stanje. Sodišče pa je tudi prekoračilo obseg stikov, saj je izvedenka pojasnila, da so v korist otroku stiki v obsegu 1/3. Predlaga, da sodišče prve stopnje pritožbi ugodi, otroka dodeli v vzgojo in varstvo materi ter določi ožji obseg stikov brez nočitev med tednom in v obsegu enega popoldneva ali dveh v tednu, ko ni vikend stika oziroma podredno zadevo vrne v novo odločanje drugi sodnici.

3. Oba udeleženca postopka sta vložila odgovora na pritožbo, v katerem se zavzemata za zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

4. Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

5. Nima prav nasprotna udeleženka, da je v največjo korist otroka, da se dodeli njej. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, določb 138., 139. člena in tudi 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), pri čemer je pravilno poudarilo, da je temeljno vodilo, ki ga sodišče upošteva pri odločitvi o zaupanju mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, načelo otrokove koristi (7. člen DZ). DZ določa, da se starši o skupnem varstvu in vzgoji lahko ne samo sporazumejo, temveč lahko skupno varstvo in vzgojo določi tudi sodišče. Takšna ureditev je skladna s 54. členom Ustave RS1, tej ustavni določbi pa DZ sledi tudi z načelom, da starševska skrb in v njenem okviru tudi varstvo in vzgoja pripada staršem skupaj in v enaki meri, četudi živijo ločeno. Zato mora sodišče v vsakem konkretnem primeru preizkusiti, ali so podani pogoji za skupno varstvo in vzgojo. Starši, ki živijo ločeno in skupaj skrbijo za varstvo in vzgojo otroka, izvajajo varstvo in vzgojo v vsakdanjem življenju sporazumno in na način, ki najbolj ustreza življenjskim razmeram in koristim otroka. Otroka se sme zaupati v varstvo in vzgojo enemu od staršev, kadar to zahteva otrokova korist.2

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa temu materialnopravnemu izhodišču sledilo in tako najprej presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za skupno varstvo in vzgojo.

7. Sodišče prve stopnje je v razlogih poudarilo, da sta oba starša po mnenju izvedenke in sodišča kompetentna starša, ki zmoreta zadovoljevati potrebe otroka in upoštevati njegove želje. V razlogih je pravilno poudarilo tudi pomembno vlogo obeh staršev pri zadovoljevanju vzgojnih, čustvenih, razvojnih pa tudi materialnih potreb obeh otrok, kar vse izpostavlja izvedenka psihologije družine A. A. (12. - 16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

8. Sodišče druge stopnje poudarja, da vsak konflikt kot posledica nerazrešenih premoženjskih in osebnih razmerji med bivšima zakoncema niso odločilni za odločitev o skupnem starševstvu, saj je določena mera konfliktnosti med partnerjema ob razpadu zakonske in življenjske skupnosti razumljiva in življenjsko sprejemljiva, kot so sprejemljive tudi določene razlike in razhajanja glede varstva in vzgoje otrok in različni pristopi vsakega od staršev do teh vprašanj. V postopku je bilo prepričljivo dokazano, da skupno starševstvo zagotavlja otroku uspešen osebnosti razvoj, kljub dejstvu, da imata starša med seboj nerazrešene konflikte in da je komunikacija med njima slaba. V postopku so se stiki urejali z začasnimi odredbami in so med mld. otrokom in predlagateljem ves čas potekali brez težav. Izvedenka pa je tudi pojasnila, da je otroku v korist skupno starševstvo, kot to kažejo tudi številke raziskave. Prav tako je pojasnila, da se je otrok že med postopkom prilagajal spremenjeni situaciji, stiki med očetom in sinom pa so potekali nemoteno. Sodišče prve stopnje je mnenje povzelo v 12. točki obrazložitve. Iz njega izhaja, da je otrok pri obeh starših zadovoljen, da sta oba udeleženca postopka otroku na razpolago in zmoreta ter sta pripravljena razumeti in zadovoljevati njegove osnovne potrebe. Oba mu nudita varno bazo, varnost ob doživljanju stisk in vzpodbudo ob raziskovanju novega sveta. Seveda pa je nujno, da starša vzpostavita medsebojno sodelovanje oziroma odnos sprejemanja in tolerance. Sodišče je tudi pravilno povzelo ugotovitev izvedenke, da je otroku v največjo korist, če se zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema in da si starševsko skrb delita.

9. Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. 10. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji sodišča druge stopnje v konkretnem primeru ustrezno pretehtalo vse pomembne okoliščine in na podlagi izvedenih dokazov navedlo prepričljive in utemeljene razloge, da je skupno varstvo in vzgoja v največjo korist otroka, saj je izvedenka poudarila, da starša svojega konflikta ne prenašata na otroka in otrokovih koristi ne ogrožata, česar nasprotna udeleženka s pritožbenimi navedbami in razlogi ob obrazloženem ni uspela izpodbiti. Okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da kljub slabi komunikaciji med pravdnima strankama stiki med otrokom in staršema potekajo zadovoljivo in nemoteno. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o določitvi skupnega starševstva pravilna.

11. Izvedenka je predlagala postopno širjenje stikov z očetom, ki morajo biti vsaj v obsegu 1/3, kar se mora začeti izvajati takoj. Nadalje je izvedenka v ustni dopolnitvi poudarila, da je v otrokovo korist, da otrok s staršema preživlja polovico časa in da je prav prehod v šolo 1. 9. tisti trenutek, ko je otrok pripravljen več časa preživeti izven svojega sedanjega doma (sicer pa ima otrok dva doma), slednjega pa, kot ugotavlja sodišče druge stopnje, sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi, ni upoštevalo v zadostni meri.

12. Sodišče prve stopnje je o razširjenih stikih odločilo v prvi in drugi alineji II. točke izpodbijanega sklepa (ki zaradi poteka časa, saj zajemata obdobje do 31. 8. nista več pritožbeno aktualni, saj stiki po tem režimu že potekajo, zato sodišče druge stopnje v njihovo izvrševanje ne posega) in v tretji alinei II. točke izpodbijanega sklepa za obdobje od 1. 9. 2022 dalje.

13. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema. Zato je sodišče stike od 1. 9. 2022 spremenilo in jih določilo tako, da otrok s vsakim izmed staršev preživlja strnjeno en teden, in sicer od ponedeljka do ponedeljka, za razliko prvega tedna v septembru, ki se prične s četrtkom, ko je tudi prvi šolski dan za mld. otroka.

14. Prehodno obdobje, ki traja že ves čas postopka oziroma od posameznih začasnih odredb, pa do 1. 9. 2022, je po oceni sodišča druge stopnje dovolj dolgo, nenazadnje je otrok počitnice preživljal strnjeno, tudi s vsakim od staršev in takšen način izvajanja stikov od 1. 9. 2022, kot ga je določilo sodišče druge stopnje za otroka ne bo predstavljalo večje obremenitve, kot prehajanje med tednom, prav tako se s tem zmanjšajo stiki med udeležencema postopka, in s tem možnost nastajanja konfliktnih situacij.

15. Nenazadnje se starša zavedata težav v komunikaciji in sta se pripravljena poslužiti ustrezne pomoči, ki jima jo lahko nudi CSD in kar bo vsekakor v največjo otrokovo korist. 16. Sodišče druge stopnje ni odločilo, da mora mld. otrok ob predaji imeti pri sebi osebne dokumente in zdravstveno kartico, saj je samo po sebi umevno, da ima otrok pri sebi dokumente, ki so zanj pomembni, takšna obveznost pa ne spada v izrek predmetnega sklepa, prav tako pa slednje med strankama ni bilo sporno.

17. Glede na oddaljenost prebivališča staršev je veliko lažje, da za prevoze otroka v šolo in iz šole skrbita strnjeno vsak en teden. Sodišče druge stopnje je v tem delu odločilo, da v kolikor se otrok ne predaja v šoli, sta oba starša glede slednjega enakomerno obremenjena.

**K odločitvi o preživnini:**

18. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo potrebe mld. otroka in jih ocenilo na približno 800,00 EUR mesečno, pri tem pa je spregledalo, da bo s 1. 9. 2022 mld. otrok prenehal obiskovati vrtec in bo ta strošek odpadel. Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da je sodišče druge stopnje odločitev o izvajanju stikov od 1. 9. 2022 spremenilo tako, da otrok enakomerno preživlja polovico časa z vsakim od staršev, pa sodišče prve stopnje ni odločilo o preživninski obveznosti matere - nasprotne udeleženke in bi sodišče druge stopnje o tej obveznosti odločalo prvič.

19. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep delno spremenilo in delno razveljavilo (I. točka izreka), in vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnjo odločanje, kjer bo sodišče prve stopnje ponovno pretehtalo potrebe mld. otroka od vstopa v šolo dalje in določilo preživninsko obveznost obeh staršev (5. točko 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 365. členom ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

20. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s 101. členom ZNP-1, po prostem preudarku in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, saj je celoten postopek tekel zaradi varovanja koristi mld. otroka.

1 Ustava RS 54. člen: Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej. 2 IV Cp 1442/2021 z dne 6. 10. 2021.