Jedro

Nikjer ni določeno, da je oskrba in nega upravičenke omejena le na oskrbo in nego v domačem okolju oz. na laično pomoč upravičenki. V nasprotnem primeru bi se po oceni pritožbenega sodišča izjalovil bistven namen izročilne pogodbe, tj. dogovor o dosmrtni pomoči in negi. Upravičenka si je pomoč zagotovila z namenom, da bo v primeru njene onemoglosti nekdo zanjo skrbel. Drži, da pogodba neposredno ne zavezuje zavezanca po izročilni pogodbi k plačilu institucionalne oskrbe v celoti. Vendar pa stranskega intervenienta s tem, ko se je njegov oče z izročilno pogodbo zavezal k dosmrtni oskrbi in negi upravičenke, zavezuje k delnemu plačilu institucionalnega varstva. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče se s slednjo ni zagotovila samo higiena perila, vzdrževanje higiene bivalnega prostora ter pomoč pri menjavi plenic in umivanju upravičenke. Zgolj z laično oskrbo se namreč ne bi izpolnila obveznost iz izročilne pogodbe.

Sodišče je utemeljeno štelo, da je upravičenka potrebovala takšno oskrbo in nego, ki ustreza vrednosti storitve pomoči na domu. To je tudi cena, ki bi jo stranski intervenient moral plačati v primeru, če bi upravičenka še ostala doma.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranski intervenient sam nosi stroške pritožbe.

III. Tožeči stranki sami nosita stroške odgovorov na pritožbi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 15. 10. 2019 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 22. 8. 2019 ter odločbo toženke št. ... z dne 16. 10. 2019 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 2. 9. 2019 ter zadevo vrnilo v novo upravno odločanje (I. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna po svojem prvostopenjskem organu v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe izdati nov upravni akt o pravici do oprostitve plačila institucionalnega varstva za upravičenko B. B. (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da je toženka dolžna tožnikoma povrniti 1.528,10 EUR stroškov postopka, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje stranski intervenient. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, izpodbijane upravne odločbe potrdi in tožnikoma naloži povrnitev pravdnih stroškov toženke in stranskega intervenienta, vključno s pritožbenimi stroški. Podredno predlaga, da se sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

Navaja, da je sodišče njegovo plačilno obveznost definiralo v nasprotju z obsegom in vsebino pogodbenega dogovora o obveznostih preživljanja upravičenke na domu in v nasprotju z Uredbo. Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja ne vključuje obveznosti prevzemnikov iz naslova plačevanja (delno ali v celoti) institucionalne oskrbe v domu, ne vključuje obveznosti zagotavljanja storitev in plačevanja (delno ali v celoti) profesionalne storitve pomoči na domu ter nima določil o obveznosti nudenja strokovne zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. Sodba o razlagi pogodbe v tem delu nima nobenih razlogov (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožnika vloge, s katero bi ugotovitvam glede prispevka stranskega intervenienta nasprotovala in zahtevala oprostitev lastnega plačila, nista podala, kljub seznanitvi upravnega organa. Sodišče se do zahteve za dopolnitev izvedenskega mnenja ni opredelilo (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), s čimer je bila stranskemu intervenientu odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Sodišče je dolžno oceniti izvedensko mnenje v razmerju z drugimi dokazi. Izvedensko mnenje je glede potrebnega celotnega obsega ur domske oskrbe, vsaj glede začetnega obdobja, v nasprotju z drugimi izvedenimi dokazi. Iz izpoved strank se vidi, da je bila v začetni fazi namestitve v zavodu upravičenka pri svoji negi in oskrbi skoraj v celoti samostojna. V zvezi z vprašanji ugotavljanja zdravstvenega stanja upravičenke in obsega potrebne nege in oskrbe je predlagal zaslišanje prič, česar pa sodišče ni izvedlo. S tem je stranskemu intervenientu in toženki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) in kršilo ustavno načelo enakega varstva pravic. V zvezi z obsegom pomoči sodišče dokazov ni ocenilo in je dejansko stanje nepravilno ugotovilo. Sodba glede celokupne ocene dnevne nege in oskrbe nima jasnih in prepričljivih razlogov o odločilnih dejstvih (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). S strani izvedenca opredeljene ure potrebne oskrbe in nege, ne morejo biti vključena samo strokovna opravila. Upravičenka je bila zdravstveno zavarovana, kar pomeni, da bi bila do strokovnih storitev zdravstvene nege, fizioterapij itd., upravičena kot zavarovana oseba iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sklicuje se na sodbo opr. št. Psp 327/2016. Zaključek sodišča, da je izvedenec podal mnenje, da je upravičenki nujno zagotoviti plačano strokovno pomoč na domu je protispisen, ker izvedenec takšnega mnenja ni podal (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Pomoč na domu bi se lahko v celoti ali pa vsaj v pretežnem delu primarno plačevala iz razpoložljivega dohodka upravičenke, morebitna razlika pa bi bila subvencionirana s strani občine. Sodišče upravnemu organu napačno nalaga, da mora ugotoviti delež, ki ga predstavlja obveznost vsakega od zavezancev po izročilni pogodbi, po cenah, ki veljajo za storitev pomoči na domu. Tudi primarni prispevek zavezanca je potrebno določiti le v mejah njegove plačilne sposobnosti. To izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 281/2016. Sodišče je naložilo, da upravni organ plačilo stranskemu intervenientu določi v obsegu 4 ure oz. 5 ur dnevno. To ni mogoče, saj je po veljavni pozitivni ureditvi mogoče pridobiti tovrstno socialno varstveno storitev pomoči na domu največ v obsegu ene ure dnevno.

3. Zoper sodbo je pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vložila tudi toženka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da je sodišče svojo odločitev utemeljilo v nasprotju z obsegom in vsebino pogodbenega dogovora o obveznostih preživljanja upravičenke na domu. Stranski intervenient je bil upravičenki na podlagi pravnega posla dolžan zagotavljati delno oskrbo na domu. Organ prve stopnje je oba tožnika seznanil s svojimi ugotovitvami glede prispevka stranskega intervenienta in o možnosti, da podata vlogo za višjo oprostitev plačila. Tožnika, poučena o posledicah, če vloge ne bosta oddala, nista zaprosila za višjo oprostitev plačila, niti se v upravnem postopku nista izjasnila o okoliščinah in dejstvih ugotavljanja vrednosti prevzetih obveznosti stranskega intervenienta. Tožnika sta zato v enakih deležih plačilno sposobna v višini oprostitve upravičenke. To izhaja iz sodbe opr. št. VIII Ips 187/2017. Nasprotovanje tožnikov v socialnem sporu predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto. Sodišče ni imelo podlage, da pri zavezi stranskega intervenienta izhaja iz vrednotenja plačila strokovnih opravil nudenja nege in pomoči, saj je s tem stranskemu intervenientu določilo obseg in višino zaveze, ki je primerljiva z obveznostjo plačevanja storitve institucionalne oskrbe v celoti. Pridružuje se pritožbenim navedbam stranskega intervenienta.

4. Tožnika v odgovorih na pritožbi stranskega intervenienta in toženke navajata, da gre pri pogodbenem določilu "dosmrtno oskrbo in nego v slučaju bolezni in starostne onemoglosti" za trajajočo oskrbo (vezano na smrt izročevalke), ki obsega vsa opravila, ki so potrebna, da je izročevalka ustrezno oskrbljena in negovana v primeru bolezni in starostne onemoglosti. Sodišče je pravilno ugotovilo obseg storitev in število ur potrebnih za oskrbo in nego upravičenke. S tem, ko je bila upravičenka sprejeta v institucionalno varstvo, ne pomeni, da je obveznost iz izročilne pogodbe prenehala. Strokovna oskrba, ki ni nujno zavodska oskrba, se vrednoti po tržnih cenah te oskrbe. Z namenom, da bo zanjo na primeren način poskrbljeno, če bo bolna ali starostno onemogla, je izročevalka sklenila izročilno pogodbo. Ne strinjata se z očitki, da opustitve ni mogoče sanirati z vložitvijo tožbe, saj menita, da gre za drugačno pravno vprašanje. Tudi če bi vložila vlogo za oprostitev, to še ne bi vplivalo na pravilno odmerjen prispevek vseh zavezancev. Sodišče je na naroku sprejelo sklep, da se zaradi razjasnjenosti dejanskega stanja kot nepotrebni zavrnejo ostali dokazni predlogi, med katere spada tudi predlagana dopolnitev mnenja, stranski intervenient pa ni uveljavljal kršitev pravil postopka. Sodišče je sledilo izpovedbi stranskega intervenienta, saj je ta glede na seznanjenost z okoliščinami (z upravičenko je živel), prepričljivejša in verodostojnejša. Poročilo zdravstveno negovalne službe je predstavljalo dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo izvedenskega mnenja. Obseg oskrbe ni z nobenim predpisom omejen na eno uro dnevno. Pritožbi stranskega intervenienta in toženke sta neutemeljeni in ju je potrebno zavrniti, tožnikoma pa povrniti stroške postopka.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Po preizkusu zadeve v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih navajata pritožbi. S tem v zvezi tudi ne more biti uspešno zatrjevanje kršitev ustavnih pravic.

Ni utemeljen pritožbeni očitek stranskega intervenienta o kršitvi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost). Pri protispisnosti gre za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov, torej za napako povsem tehnično prenosne narave. Za protispisnost pa ne gre, kadar se očitek o napaki nanaša na vrednostno opredelitev sodišča do vsebine dokazov, kar s pritožbenimi navedbami uveljavlja stranski intervenient. Stranski intervenient neutemeljeno uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko navaja, da se sodišče z vsebino pogodbenega dogovora ni podrobneje ukvarjalo, kar naj bi pomenilo, da sodba o razlagi pogodbe v tem delu nima nobenih razlogov. Hkrati je razbrati, da stranski intervenient meni, da sodba tudi nima jasnih in prepričljivih razlogov glede celokupne ocene dnevne oskrbe in nege. Sodišče je obrazložilo kaj pomeni pogodbena zaveza dosmrtnega nudenja oskrbe in nege v slučaju bolezni in starostne onemoglosti. V zvezi z oceno dnevne oskrbe in nege se je sodišče prve stopnje oprlo na mnenje izvedenca, ki je pojasnil, kakšne so bile potrebe upravičenke v začetni in kakšne v drugi fazi bivanja v zavodu. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva in je sodbo mogoče v celoti preizkusiti.

Neutemeljeno je sklicevanje stranskega intervenienta na kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče naj ne bi opredelilo do zahteve za dopolnitev izvedenskega mnenja. Stranski intervenient je res podal dokazni predlog za ponovno2 dopolnitev izvedenskega mnenja, ki ga je sodišče na naroku zavrnilo. V dokaznem sklepu sodbe je sodišče (ostale) dokazne predloge3 zavrnilo kot nepotrebne. V tem primeru je ključno, da so iz obrazložitve sodbe jasno razvidni razlogi, zakaj sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu ni sledilo.4 Sodišče je že v pripombah na pisno izvedensko mnenje z dne 12. 4. 2021 izpostavljene dvome stranskega intervenienta, odpravljalo s pridobivanjem dopolnilnega izvedenskega mnenja,5 zato dodatna dopolnitev izvedenskega mnenja ni bila potrebna. Ker je dokazna ocena sodišča prve stopnje preverljivo obrazložena, jo je pritožbeno sodišče ocenilo kot primerno (8. člen ZPP).

Nadalje tudi ni podana niti zatrjevana kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje prič, ki naj bi izpovedale o zdravstvenem stanju upravičenke. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, po določbi drugega odstavka 213. člena ZPP, odloči sodišče. Strankina pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna. Odločilno dejstvo v konkretnem primeru je, kakšno oskrbo in nego je upravičenka, glede na njeno zdravstveno stanje, potrebovala v času, ko je bivala v domu. Sodišče je pojasnilo, da je zdravstveno stanje upravičenke ugotovilo že na podlagi prepričljivega in popolnega izvedenskega mnenja. Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Pričo sodišče zaslišuje o konkretnih dejstvih in stanjih, ki jih je sama zaznala. Predmet dokazovanja z izvedenci pa je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, torej abstraktna pravila znanosti, stroke in posebnih izkušenj, ki šele posredno pripeljejo do konkretnih dejstev.6 Priče, ki naj bi izpovedale o zdravstvenem stanju tožnice, bi lahko podale odgovore na vprašanja, ki so jih zaznali pri svojem stiku z upravičenko. Vsa ta vprašanja pa za konkretni postopek niso bila potrebna, saj je bil odgovor podan s pomočjo sodnega izvedenca, ki je pri izdelavi izvedenskega mnenja razpolagal z vso medicinsko dokumentacijo. Stranskemu intervenientu na ta način ni bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku.

7. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je B. B. (izročevalka) z C. C. in D. D. (prevzemnika) dne 9. 9. 1986 sklenila izročilno pogodbo. Izročevalka si je s citirano pogodbo izgovorila služnostno pravico dosmrtnega brezplačnega stanovanja v domači hiši, dosmrtno oskrbo in nego v slučaju bolezni in starostne onemoglosti ter ogrevanje prostorov, kjer prebiva, s kurjavo vedno v zadostni količini.

8. S sodbo sodišča opr. št. I Ps 1913/2016 z dne 6. 9. 2018 v zvezi s sodbo višjega sodišča opr. št. Psp 466/2018 z dne 14. 3. 2019 je bilo odločeno, da je pri plačilu institucionalnega varstva za upravičenko B. B. potrebno upoštevati vse zavezance za plačilo (tudi iz izročilne pogodbe) in odločiti koliko znaša prispevek E. E.7 (stranski intervenient) in D. D. 9. Predmet sodne presoje sta dokončni upravni odločbi z dne 15. 10. 2019 in 16. 10. 2019, izdani v ponovljenem upravnem postopku na podlagi zgoraj navedenega sodnega postopka.

Z dokončno odločbo z dne 15. 10. 2019 je bila zavrnjena pritožba, ki sta jo tožnika vložila zoper odločbo Centra za socialno delo (CSD) z dne 22. 8. 2019. S slednjo je bilo odločeno, da je B. B. oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 783,11 EUR od 28. 5. 2015 do 8. 9. 20158 in da njen prispevek znaša 153,72 EUR, da sta tožnika dolžna prispevati k plačilu njene storitve vsak v višini 335,56 EUR, da znaša prispevek D. D. 30,00 EUR in da znaša prispevek stranskega intervenienta k plačilu 82,00 EUR.

Z drugo dokončno odločbo z dne 16. 10. 2019 je bila zavrnjena pritožba tožnikov zoper odločbo CSD z dne 2. 9. 2019. S slednjo je bilo odločeno, da je B. B. oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 624,68 EUR od 9. 9. 2015,9 da njen prispevek znaša 189,57 EUR, da sta tožnika dolžna prispevati k plačilu njene storitve vsak v višini 256,34 EUR, da znaša prispevek D. D. 30,00 EUR in da znaša prispevek stranskega intervenienta k plačilu 82,00 EUR.

10. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča sprejeto na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev10 (Uredba).11

11. Neutemeljeno je zatrjevanje pritožnikov, da je sodišče obveznost določeno v izročilni pogodbi definiralo v nasprotju z vsebino in obsegom določenim v njej. Pri presoji je sodišče pravilno izhajalo iz sklenjenega pravnega posla in obsega obveznosti določenega v njem. Ključno je, da si je izročevalka s pogodbo izgovorila dosmrtno oskrbo in nego v slučaju bolezni in starostne onemoglosti. S pogodbo nikjer ni določeno, da je oskrba in nega upravičenke omejena le na oskrbo in nego v domačem okolju oz. na laično pomoč upravičenki. V nasprotnem primeru bi se po oceni pritožbenega sodišča izjalovil bistven namen izročilne pogodbe, tj. dogovor o dosmrtni pomoči in negi. Upravičenka si je pomoč zagotovila z namenom, da bo v primeru njene onemoglosti nekdo zanjo skrbel. Drži, da pogodba neposredno ne zavezuje zavezanca po izročilni pogodbi k plačilu institucionalne oskrbe v celoti. Vendar pa stranskega intervenienta s tem, ko se je njegov oče z izročilno pogodbo zavezal k dosmrtni oskrbi in negi upravičenke, zavezuje k delnemu plačilu institucionalnega varstva. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče se s slednjo ni zagotovila samo higiena perila, vzdrževanje higiene bivalnega prostora ter pomoč pri menjavi plenic in umivanju upravičenke.12 Zgolj z laično oskrbo se namreč ne bi izpolnila obveznost iz izročilne pogodbe.

12. Kakšno oskrbo in nego je upravičenka potrebovala, je sodišče ugotovilo s pomočjo sodnega izvedenca za nevrologijo. Sodišče se je utemeljeno oprlo na mnenje sodnega izvedenca, saj je ta po proučitvi celotne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter v zdravstvenem kartonu upravičenke lahko podal verodostojno strokovno oceno pomoči in nege, ki jo je upravičenka potrebovala v času bivanja v zavodu. Pri upravičenki je bila diagnoza demence postavljena v letu 2009. Izvedenec je navedel, da je bila v času od 28. 5. 2015 do 8. 9. 2015 pri upravičenki potrebna redna, obilna terapija za zmanjšanje vedenjskih motenj nemira in za izboljšanje spanja.13 Upravičenka je bila že proti koncu tega obdobja povsem nesamostojna in bi bila njena oskrba v domačem okolju praktično neizvedljiva. V obdobju od 9. 9. 2015 dalje se je njeno telesno in duševno stanje samo še slabšalo. Zaradi občasnih infektov je še bolj slabela, amputacija desne noge (januar 2018) je še dodatno onemogočala vsakršno postavljanje na noge in je ostajala povsem nepokretna. Zadnja leta je bila popolnoma neorientirana in povsem inkontinentna. Potrebna je bila stalna ustrezna in zahtevna zdravstvena nega, zaradi nepokretnosti in duševne motnje.

13. Sodišče je utemeljeno štelo, da je upravičenka potrebovala takšno oskrbo in nego, ki ustreza vrednosti storitve pomoči na domu. To je tudi cena, ki bi jo stranski intervenient moral plačati v primeru, če bi upravičenka še ostala doma. Izvedenec je argumentirano ocenil Poročilo zdravstvene negovalne službe, v katerem je oskrbovanka razvrščena v kategorijo zdravstvene nege 3 in kategorijo oskrbe IV. Gre za zahtevno nego in oskrbo ostarele, telesno in duševno hudo bolne oskrbovanke, ki je bila povsem odvisna od pomoči drugih. Časovno so v Pravilniku o zdravstveni negi dobro opredeljene posamezne storitve. Kot smiselno je ocenil potrebno oskrbo 4 ure dnevno prvo leto po sprejemu, in 5 ur dnevno vsa naslednja leta. Ocena izvedenca o obsegu in številu ur, ki so bile potrebne za dosmrtno oskrbo in nego upravičenke v času, ko je ta bivala v domu starejših občanov, je bila povsem razumljiva in prepričljiva.

14. Nepomembno je zatrjevanje stranskega intervenienta, da so v opredeljenih štirih oz. petih urah potrebne oskrbe in nege zajeta samo strokovna opravila ne pa tudi laična, saj je v predvidenih urah zajeta oskrba in nega kot jo je upravičenka potrebovala.14 Ne drži navedba stranskega intervenienta, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, ker naj bi veljavna pozitivna ureditev omejevala oskrbo na domu na eno uro in se tako ne bi mogla zagotoviti v obsegu štirih ali petih ur. Omejitev obsega števila ur, kot ga je potrebno upoštevati pri nudenju oskrbe in nege upravičenke, ni nikjer podana.

15. V nasprotju s sklenjeno izročilno pogodbo je tudi naziranje stranskega intervenienta, da bi lahko v celoti ali v pretežnem delu iz razpoložljivega dohodka pomoč na domu plačevala kar upravičenka sama.

16. Niso utemeljene pritožbene navedbe stranskega intervenienta, da ni jasno ali so stranke pogodbe imele v mislih obliko oskrbe in nege kot jo je ugotovilo sodišče, ter da je v takšnih poslih bistvena vrednost pravnega posla. Kot je pravilno navedlo sodišče gre pri izročilni pogodbi za t. i. aleatorno pogodbo, pri kateri obveznosti niso vnaprej znane, temveč so odvisne od številnih dejavnikov. V tem primeru se je obveznost prevzemnikov po izročilni pogodbi povečevala sorazmerno s slabšanjem zdravstvenega stanja upravičenke.

17. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenim trditvam stranskega intervenienta, da se sodišče ni opredelilo do njegovih izjav in izjav tožnikov. Sodišče je pojasnilo, zakaj je izjava stranskega intervenienta prepričljivejša in verodostojnejša kot obe izjavi tožnikov. Stranski intervenient je namreč z upravičenko živel, njegova izjava pa je skladna tudi z mnenjem izvedenca. Tako se tudi ni moč strinjati s stranskim intervenientom, ko ta navaja, da sodišče izvedenskega mnenja ni ocenilo v zvezi z drugimi dokazi. Neutemeljeno je zatrjevanje, da se sodišče ni opredelilo do poročila zdravstveno negovalne službe. To poročilo je izvedenec, kot tudi vse druge dokaze, upošteval pri izdelavi izvedenskega mnenja in edino na ta način ga je sodišče lahko upoštevalo pri razlogih sodbe.

18. Zavezancu mora biti kot stranki v celotnem postopku omogočeno, da se ga ustrezno udeležuje in varuje svoj pravni položaj v zvezi z obveznostjo (do)plačevanja institucionalnega varstva15 in da v zvezi s tem navaja tako dejstva in dokaze, ki se nanašajo na njegov premoženjski položaj (in položaj njegove družine), kot tudi tiste, ki se nanašajo na presojo oprostitve in višine oprostitve upravičenca, ob tem pa tudi druge upoštevne ugovore, povezane z vsebino odločanja.16 Pri tem je pomembno, da toženka lahko ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo s preverjanjem njegovih podatkov iz ustreznih evidenc, do katerih ima dostop, le v primeru, če zavezanec za to poda posebno vlogo za oprostitev glede na svoje premoženjsko stanje (in stanje svoje družine).17 Za zavezanca, ki ne vloži vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, ki ga je upravni organ opozoril na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, se šteje, da je njegova plačilna sposobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca. Ker tožnika takšne vloge nista podala, se šteje,18 da sta plačilno sposobna v mejah oprostitve upravičenca in zavezancev po izročilni pogodbi. V tem postopku je tako najprej potrebno ugotoviti kakšna je obveznost zavezancev po izročilni pogodbi, šele nato pa se bo lahko določil prispevek tožnikov.

19. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilna izpodbijana odločitev sodišča, da se zadeva vrne v ponovno odločanje. Ugotovitve sodišča vplivajo na pravni položaj zavezanca pri odločanju o (do)plačilu storitev institucionalnega varstva. Sodišče je pravilno naložilo upravnemu organu, da mora v novem postopku ugotoviti prispevek stranskega intervenienta in D. D.19 upoštevaje obveznosti prevzete iz izročilne pogodbe v takšnem obsegu kot jih je opredelilo sodišče ter ob upoštevanju vrednosti storitve pomoči na domu.

Pri določitvi višine prispevka zavezancev po izročilni pogodbi bo potrebno upoštevati, da je upravičenka v času od 28. 5. 2015 do 27. 5. 2016 potrebovala po 4 ure oskrbe in nege na dan, od 28. 5. 2016 dalje pa po 5 ur na dan. Upoštevati bo potrebno tudi strošek kurjave glede na konkretne okoliščine, krajevnih razmer in cen. Na podlagi cene storitve oskrbe in nege upravičenke ter cene kurjave, kot ju je pravilno ugotovilo sodišče, bo toženka ugotovila delež, ki ga predstavlja obveznost vsakega od zavezancev po izročilni pogodbi. Šele v primeru, da tako ugotovljeni znesek, ob upoštevanju prispevka upravičenke, ne zadošča za kritje celotnih stroškov institucionalnega varstva, bo upravni organ moral ugotoviti obveznost tožnikov.20 Ob tako ugotovljenem znesku bo potrebno šteti, da sta ta znesek tožnika sposobna poravnati, ker vloge za oprostitev plačila nista podala.

20. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Do preostalih pritožbenih očitkov, ki ne pogojujejo drugačne odločitve od sprejete, se pritožbeno sodišče v skladu s 360. členom ZPP posebej ni opredeljevalo.

21. Ob takšnem pritožbenem izidu je na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da stranski intervenient sam nosi svoje stroške pritožbe.

22. Ob upoštevanju, da tožnika z odgovoroma na pritožbi nista prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, stroške odgovorov nosita sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Enkrat je izvedenec izvedensko mnenje že dopolnil. 3 Torej tudi predlog za dopolnitev mnenja. 4 Sodišče je pojasnilo, zakaj je izvedensko mnenje skupaj s podano dopolnitvijo v celoti sprejelo. 5 S tem je bila stranskemu intervenientu zagotovljena možnost sodelovanja v dokaznem postopku in je svoje interese lahko učinkovito varoval. 6 Prim. Zobec, J., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2006, str. 472 - 473. 7 Dedič pokojnega prevzemnika C. C. 8 Upravičenka je v tem času bivala v F. domu (v G.). 9 Upravičenka je od tega dne dalje bivala v Domu upokojencev H. 10 Uredbo v kateri so določena merila, po katerih se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti določajo oprostitve pri plačilu storitev, je na podlagi tretjega odstavka 100. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) sprejela Vlada RS. 11 Ur. l. RS, št. 110/04 in 124/04. 12 Upravni organ je zato pri vrednotenju obveznosti stranskega intervenienta kot zmotno štel vrednost del za pomožna gospodinjska dela čistilk in strežnic, tj. v višini neto minimalne plače. Posledično je upravni organ zmotno štel tudi čas, ki je bil potreben za izpolnitev obveznosti stranskega intervenienta. 13 Navedeno izhaja iz zdravstvenega kartona upravičenke. 14 Ta je določena po ceni pomoči na domu, kot je določena na trgu. 15 Tožnika sta v upravnem postopku dne 11. 6. 2019 po pooblaščencu podala odgovor, da upravni organ napačno tolmači sodbo I Ps 1913/2016, in da nista zavezana za plačilo institucionalnega varstva. Zavezana bosta le v primeru, če plačila ne bi zmogla zavezanca iz izročilne pogodbe. Ob upoštevanju tega odgovora pri zatrjevanju tožnikov v sodnem postopku ne gre za tožbeno novoto. 16 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, VIII Ips 70/2020 z dne 30. 6. 2020. 17 Drugačno stališče bi pomenilo nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti zavezanca. 18 Ob pravilnem pravnem pouku na posledice, ki je v tem primeru bil tudi podan. 19 Kot je pravilno navedlo sodišče je toženka pri izračunu zneska prevzete obveznosti po izročilni pogodbi za D. D. zmotno izhajala iz višine osnovnega zneska minimalnega dohodka za samsko osebo (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, VIII Ips 77/2017 z dne 19. 9. 2017). 20 18. člen Uredbe.