Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker dediči še niso podali dednih izjav, lahko do delitve dediščine nastopajo kot skupnost dedičev, torej lahko samo vsi skupaj od dolžnice zahtevajo prostovoljno ali prisilno izpolnitev obveznosti. Upoštevaje ostale okoliščine (sorodstveno razmerje, visok znesek terjatve) je sodišče prve stopnje pravilno sledilo predlogu in za skrbnika imenovalo enega od dedičev.
Začasni skrbnik zapuščine ima položaj skrbnika za poseben primer, ki ga nadzoruje CSD. Temu mora poročati, CSD lahko skrbnika tudi razreši. Prav tako se mora skrbnik posvetovati s sodediči in jim odgovarja za škodo. S tem so po mnenju sodišča druge stopnje zadosti varovani interesi vseh sodedičev.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. imenovalo za začasnega skrbnika dela zapuščine, in sicer pravnomočno ugotovljene terjatve pokojne zapustnice do B. B. po sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1273/2017 z dne 13. 4. 2018 v znesku 57.461,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, z nalogo, da v imenu skupnosti dedičev poskrbi za ustrezno zavarovanje zapuščine oziroma izterjavo terjatve s pripadki, ki predstavlja del zapuščinske mase, in o tem tekoče obvešča sodišče (1. točka izreka). Stroški začasnega skrbnika predstavljajo strošek zapuščine in se bodo končno delili med dediče skladno z dednimi deleži (2. točka izreka).
2. Zoper sklep se pritožuje dedič C. C., ki se z odločitvijo sodišča ne strinja. Izjavlja, da A. A. ni nepristranski niti ni vreden zaupanja, da bi vodil tako odgovoren postopek. To utemeljuje s tem, da mu A. A. do danes ni vrnil vsega denarja, ki mu ga je C. C. pred leti posodil, do danes ni poravnal stroškov, ki so C. C. nastali v postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 1132/2014. Pristranost vidi tudi v tem, da A. A. vse do danes od D. D. ni uveljavljal vračila sredstev, ki si jih je ta nezakonito prilastila od decembra 2008 do avgusta 2009 iz računa pokojne na škodo zapuščinske mase. D. D. je praznenje računa brez pravne podlage v postopkih pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani priznala, denarja pa ni vrnila v zapuščinsko maso. Opozarja tudi na dejstvo, da je zoper pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1273/2017 vložena revizija. Če bo toženka z njo uspela, bodo z izvrševanjem pravnomočne sodbe nastali le nepotrebni stroški, ki jih bo moral v končni fazi pokrivati tudi C. C. Če predlagatelja (A. A. in D. D.) vztrajata na postavitvi začasnega skrbnika, naj podata tudi izjavo, da bosta izključno sama nosila stroške postopka, če bo dolžnica z revizijo uspela. B. B. lahko v tem primeru nastane nepopravljiva škoda. B. B. se odgovornosti ni izogibala, saj ni bila nič dolžna in je nerazumljivo, da se dedičema tako mudi z izterjavo.
3. Dediča A. A. in D. D. sta vsak zase po pooblaščencih odgovorila na pritožbo. Pritožbi nasprotujeta in predlagata njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da je predlog za postavitev začasnega skrbnika dela zapuščine vročalo C. C. neposredno in preko pooblaščenca odvetnika R., do dne izdaje sklepa od njiju ni prejelo nobenega odgovora, čeprav sta bila pozvana, da sodišču v treh dneh sporočita, ali se strinjata s predlogom in osebo skrbnika oziroma podata svoj predlog osebe, ki bi bila primerna za to funkcijo. Glede na takšno ugotovitev, ko je bil torej C. C. pozvan, da poda izjavo glede začasnega skrbnika, pa se o tem ni izjavil, dediča A. A. in D. D. v odgovorih na pritožbo utemeljeno navajata, da so njegove pritožbene navedbe, s katerimi izpodbija nepristranost A. A. in navaja, da ta ni vreden zaupanja, podane prepozno. Prav tako gre le za navedbe, za katere pritožnik ne predloži in ne predlaga nobenega dokaza.
6. Navedbe pritožnika glede revizije niso odločilne, saj vložena revizija ne vpliva na pravnomočnost in izvršljivost sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1273/2017 z dne 13. 4. 2018. Tudi po oceni sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je postavitev začasnega skrbnika (dela) zapuščine potrebna. Pritožnik navaja še, da lahko B. B. (tretji osebi) v primeru uspeha z revizijo nastane nepopravljiva škoda, kar za odločitev prav tako ni pravno relevantno.
7. Ker stroški začasnega skrbnika predstavljajo strošek zapuščine, je pravilna odločitev o končni delitvi teh stroškov med dediče skladno z dednimi deleži. Zavzemanje pritožnika, da naj bi vse stroške (v primeru uspeha B. B. z revizijo) nosila A. A. in D. D., je neutemeljeno.
8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dediči še niso podali dednih izjav in lahko do delitve dediščine nastopajo kot skupnost dedičev, torej lahko samo vsi skupaj od dolžnice zahtevajo prostovoljno ali prisilno izpolnitev obveznosti, zato je upoštevaje ostale okoliščine (sorodstveno razmerje, visok znesek terjatve) pravilno sledilo predlogu in za skrbnika imenovalo enega od dedičev. Izterjava terjatve po pravnomočni sodbi je tudi pritožniku v korist. Sicer pa je o postavitvi začasnega skrbnika sodišče v skladu z drugim odstavkom 131. člena Zakona o dedovanju (ZD) obvestilo center za socialno delo (CSD), ki ima možnost, da postavi drugega skrbnika. Začasni skrbnik zapuščine ima položaj skrbnika za poseben primer, ki ga nadzoruje CSD. Temu mora poročati, CSD lahko skrbnika tudi razreši. Prav tako se mora skrbnik posvetovati s sodediči in jim odgovarja za škodo. S tem so po mnenju sodišča druge stopnje zadosti varovani interesi vseh sodedičev.
9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).