Jedro

Položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku je drugačen od položaja stranke. To z vidika pravilne uporabe prvega odstavka 82. člena ZUP pomeni, da ima kot stranski udeleženec pravico do pregleda in prepisovanja tistih dokumentov, ki so pomembni za varstvo njegovih pravnih koristi, zaradi katerih mu je bil na podlagi 43. člena ZUP priznan tak položaj v upravnem postopku. Tožniku zato ni bilo treba posebej izkazovati pravne koristi za vpogled v dokumentacijo upravnega spisa, kot to za druge osebe, ki v upravnem postopku niso udeležene, določa drugi odstavek 82. člena ZUP, temveč mora organ opraviti presojo z vidika varstva njegove pravne koristi glede na razloge, zaradi katerih mu je priznal položaj stranskega udeleženca.

Izrek

I.Tožbi se ugodi tako, da se 2. točka izreka sklepa Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino št. 31227-9/2017-147 z dne 24. 9. 2021 odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 146,40 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

III.Zahteve strank z interesom A., k. o., B., k. o. in C./C., k. o. za povračilo stroškov postopka se zavrnejo.

Obrazložitev

Izpodbijana odločitev

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka delno ugodila tožnikovi zahtevi za vpogled in fotokopije dokumentov upravne zadeve št. 31227-9/2017 tako, da mu je dovolila vpogled in fotokopiranje dokumentov, ki so navedeni v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, v preostalem delu, v katerem je tožnik zahteval pregled in fotokopije dokumentov iste upravne zadeve, ki so našteti v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, ter dokumentov, ki jih je toženka prejela v okviru upravnih sporov, pa je tožnikovo zahtevo zavrnila. Odločila je še, da v postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka).

2.V obrazložitvi navaja, da je imel tožnik v postopku položaj stranskega udeleženca, ki lahko svoje procesne pravice izvaja le v obsegu, v katerem se zagotavlja varstvo njegovih pravnih koristi. Tožnikov pravni interes za udeležbo v postopku je varovanje pravne koristi, ki je v zagotovitvi, da bo del v Sloveniji zbranih nadomestil, ki na podlagi zakonsko določenega delilnega ključa pripada vsem avtorjem (tj. 40 % vseh zbranih nadomestil), pripadal tudi avtorjem glasbenih del.

3.Pojasnjuje, da je stranko A., k. o. (v nadaljevanju A.) v postopku pozvala k predložitvi sporazumov s tujimi kolektivnimi organizacijami, kar je ta izpolnila tako, da je priložila sporazume, ki sta jih s tujimi kolektivnimi organizacijami sklenila C. - C., k. o. (v nadaljevanju C.) in B. - B., k. o. (v nadaljevanju B.). Ker je bil predmet postopka vloga in učinkovitost opravljanja dejavnosti kolektivnega upravljanja A., ne pa C.-ja in B., ki dovoljenje za delitev že imata, tožnik ne more imeti pravne koristi od pregleda sporazumov, ki sta jih s tujimi kolektivnimi organizacijami sklenili ti dve kolektivni organizaciji, ne pa A. Poleg tega sporazumi, ki jih je sklenila B., predstavljajo poslovno skrivnost. Glede na to je tožnikovo zahtevo v tem delu zavrnila. Zavrnila pa je tudi vpogled in prepis dokumentov, ki jih je izdelala oziroma prejela v okviru sproženih upravnih sporov, ker ne gre za dokumente, ki imajo naravo upravne zadeve.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnik se z izpodbijano odločitvijo v zavrnilnem delu ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj razveljavi (op. sodišča - pravilno: odpravi) in spremeni 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako, da v celoti ugodi zahtevi za vpogled in fotokopijo upravne zadeve št. 31227-9/2017. Podrejeno sodišču predlaga, naj 2. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavi (op. sodišča - pravilno: odpravi) in v tem delu zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5.V tožbi opisuje vsebino upravnega postopka, o katerem je bilo odločeno z navedenim dovoljenjem, in navaja, da je zoper dovoljenje vložil tožbo v upravnem sporu, ki se vodi pod opr. št. I U 1469/2019, ter pojasnjuje razloge za navedeno tožbo. Trdi, da mu je bil v postopku izdaje dovoljenja priznan položaj stranskega udeleženca, zato ni dolžan izkazovati pravne koristi za pregled in preslikavo dokumentacije. Trdi tudi, da izdano dovoljenje neposredno posega v njegov položaj, saj je z njim zavezan k delitvi sredstev imetnikom pravic, ki naj bi jih prejel s strani A., zaradi česar ima v tem postopku procesni položaj "lastnega upravnega postopka". Meni, da bi mu glede na vsebino dovoljenja moral biti priznan status stranke v tem postopku.

6.Očita, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa neresnična, arbitrarna in pravno zmotna. Navaja, da iz obrazložitve dovoljenja izhaja, da so bili sporazumi B. in C.-ja, ki sta jih sklenila s tujimi kolektivnimi organizacijami, bistvene priloge A., ki so bile glede na 13. člen Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju ZKUASP) podlaga za izdajo dovoljenja. Toženka je dovoljenje izdala prav na podlagi vpogleda v te sporazume. Šele z vpogledom v te sporazume bo lahko pravno varoval svoj pravni položaj, saj bo lahko prerekal, zakaj A. ni izpolnilo pogojev iz 13. člena ZKUASP.

7.Navaja, da mu pravica do kontradiktornega postopka zagotavlja, da se seznani z dokazi, ki so podlaga za odločanje organa. Glede na 13. člen ZKUASP so sklenjeni sporazumi s tujimi kolektivnimi organizacijami obvezne priloge vloge za izdajo dovoljenja, pogoj za njegovo izdajo in bistvena dokumentacija. Pri tem ne gre za tajne podatke, varstvo poslovne skrivnosti pa ni izjema po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki bi opravičevala zavrnitev vpogleda.

8.Po tožnikovi oceni je bistveno, da dovoljenje ni pravnomočno. Trdi, da pravica vpogleda po 82. členu ZUP ni omejena glede na čas, stanje zadeve ali število vpogledov in da je dokumentacijo mogoče pregledovati tudi po končanem upravnem postopku. Iz 82. člena ZUP ne izhaja, da bi imele stranke pravico pregledovati samo dokumente, ki imajo naravo upravne zadeve. Nezakonita je obrazložitev toženke, da dokumenti, ki so vezani na naknadne sodne postopke v zvezi z izdanim upravnim aktom, nimajo narave upravne zadeve, saj sicer ne bi bili del upravnega spisa po izdanem dovoljenju. Glede na navedeno je izpodbijani sklep nezakonit, nepravilen in obremenjen s kršitvami iz 4. točke prvega odstavka ter 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP ter pomeni kršitev pravic iz drugega odstavka 14. ter 22., 23., 25., 42. in 60. člena Ustave.

9.Sodišče je tožbo vročilo v odgovor toženki ter strankam z interesom A., C., B. in D., k. o. (v nadaljevanju D.).

10.Toženka ter stranke z interesom C., B. in A. v odgovorih na tožbo prerekajo tožbene navedbe in predlagajo zavrnitev tožbe. C., B. in A. zahtevajo tudi povrnitev stroškov postopka. C. v odgovoru na tožbo dodatno uveljavlja, da gre pri sporazumih s tujimi kolektivnimi organizacijami za poslovno skrivnost. B. v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo, ker je v upravnem sporu I U 1469/2019 že dosegel vpogled v sporazume, ki so našteti v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa. Uveljavlja, da gre pri sporazumih za dokumente, ki so poslovna skrivnost. Tudi A. se v odgovoru na tožbo med drugim sklicuje na poslovno skrivnost in navaja, da bilateralni sporazumi niso bili bistveni za izdajo dovoljenja. Strinja se s presojo toženke, da tožnik nima pravice zahtevati vpogleda v sporno dokumentacijo.

11.Stranka z interesom D. na tožbo ni odgovorila.

12.Toženka v pripravljalni vlogi navaja, da se je upravni spor I U 1469/2019 pravnomočno končal 21. 4. 2022 in da je tožnik v okviru tega upravnega spora na podlagi vpogleda v sodni spis vpogledal tudi v dokumente, glede katerih mu je z izpodbijanim sklepom zavrnila vpogled, zato nima pravnega interesa za tožbo. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrže oziroma podredno zavrne s stroškovno posledico.

K I. točki izreka

13.Tožba je utemeljena.

14.Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost zavrnilnega dela sklepa, s katerim je toženka zavrnila tožnikovo zahtevo za vpogled in fotokopiranje dela dokumentov upravnega spisa zadeve št. 31227-9/2017, v kateri je bilo A. izdano dovoljenje.

15.Ker je bil postopek v upravni zadevi št. 31227-9/2017, ki se ga je tožnik udeleževal kot stranski udeleženec, končan pred vložitvijo zahteve za vpogled v upravni spis in torej tudi pred izdajo izpodbijanega sklepa, ima ta sklep pravno naravo sklepa iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je bil z njim končan postopek odločanja o tožnikovi zahtevi za vpogled v upravni spis, tožnik pa tega sklepa ne more več izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločitev v glavni stvari.

16.Izpodbijana odločitev se nanaša na dva sklopa dokumentov, to je na sporazume, ki sta jih s tujimi kolektivnimi organizacijami sklenila C. in B., in na dokumente, ki jih je toženka izdelala ali prejela v okviru upravnih sporov.

17.Glede sporazumov izpodbijana odločitev temelji na presoji, da je imel tožnik v upravnem postopku položaj stranskega udeleženca, ki lahko svoje pravice v postopku izvaja le v obsegu svojega pravnega interesa. Tožnikov pravni interes za udeležbo v postopku odločanja o vlogi A. za izdajo dovoljenja št. 31227-9/2017 naj bi bil v zagotovitvi participacije avtorjev glasbenih del znotraj deleža 40 % v Republiki Sloveniji zbranih nadomestil, ki pripadajo vsem avtorjem, in zato nima pravnega interesa za pregled sporazumov, ki jih ni sklenil vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja, to je A.

18.Toženka ima prav, da je za stranskega udeleženca enako kot za stranko pravna podlaga za vpogled v upravni spis zadeve urejena v prvem odstavku 82. člena ZUP. Tudi stranski udeleženec, ki se upravnega postopka skladno s prvim odstavkom 43. člena ZUP udeležuje zaradi varstva svojih pravic, je namreč stranka upravnega postopka, ne pa zgolj glavna stranka, ki ima svoj položaj v postopku na podlagi 42. člena ZUP.

19.Toženka ima tudi prav, da je položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku drugačen od položaja stranke. To z vidika pravilne uporabe prvega odstavka 82. člena ZUP pomeni, da ima kot stranski udeleženec pravico do pregleda in prepisovanja tistih dokumentov, ki so pomembni za varstvo njegovih pravnih koristi, zaradi katerih mu je bil na podlagi 43. člena ZUP priznan tak položaj v upravnem postopku. Tožniku zato ni bilo treba posebej izkazovati pravne koristi za vpogled v dokumentacijo upravnega spisa, kot to za druge osebe, ki v upravnem postopku niso udeležene, določa drugi odstavek 82. člena ZUP, temveč mora organ opraviti presojo z vidika varstva njegove pravne koristi glede na razloge, zaradi katerih mu je priznal položaj stranskega udeleženca.

20.Navedene presoje pa toženka v izpodbijanem sklepu (ponovno) ni ustrezno napravila. Tega namreč ni mogla storiti z navedbami, da sta bila predmet presoje v postopku vloga in učinkovitost opravljanja dejavnosti kolektivnega upravljanja A., ne pa C.-ja in B., in da je tožnikov interes v delu delitve nadomestil, zbranih v Sloveniji, ki pripadajo avtorjem, ter da zato tožnik ne more imeti pravne koristi od pregleda sporazumov, ki sta jih sklenila C. in B., saj je ob tem hkrati navedla, da je A. na podlagi njenega izrecnega poziva svojo vlogo dopolnilo prav s predložitvijo omenjenih sporazumov, ki sta jih sklenila C. in B. To pa očitno pomeni, da so bili ti sporazumi bistveni že za popolnost vloge A. in da so torej po predložitvi postali sestavni del oziroma priloge vloge A. V nasprotnem toženka namreč ne bi imela podlage za pozivanje vložnika k odpravi pomanjkljivosti vloge prav s predložitvijo omenjenih spornih sporazumov.

21.Iz take obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri toženka najprej navaja, da je k predložitvi sporazumov izrecno pozvala A., ker je bila njegova vloga brez teh sporazumov pomanjkljiva oziroma nepopolna, nato pa nadalje navaja, da tožnik nima pravnega interesa do pregleda teh sporazumov, čeprav so slednji ravno na podlagi toženkinega poziva postali sestavni del vloge A., o kateri je toženka vsebinsko odločala, sploh ni mogoče razumno ugotoviti, zakaj je toženka v tem delu tožnikovo zahtevo za pregled sporazumov zavrnila. S tem, ko je A. sledilo pozivu toženke k odpravi pomanjkljivosti vloge in predložilo sporne sporazume, so namreč slednji postali del njegove vloge in s tem (tudi) del upravnega spisa zadeve.

22.Ker iz pojasnjenih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, je podana uveljavljana bistvena kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Obrazložitev, v kateri organ na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeli razloge, na podlagi katerih je sprejel svojo odločitev, namreč šele omogoči preizkus razumnosti, s tem pa tudi nesamovoljnosti (nearbitrarnosti) sprejete odločitve.

23.Kolikor se toženka glede sporazumov, ki jih je sklenila B., v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na poslovno skrivnost, sodišče pojasnjuje, da oznaka poslovne skrivnosti ni izjema po ZUP, ki bi sama po sebi opravičevala zavrnitev vpogleda v dokumente upravnega spisa zadeve. Zgolj oznaka poslovne skrivnosti a priori ne pomeni nujno (tudi) podlage za zavrnitev vpogleda v celotne dokumente oziroma listine (sporazume), ampak je treba za vsak primer (sporazum ali listino) presoditi, ali gre za poslovno skrivnost, in s katerim interesom je vpogled v posamezno listino ali njen del v nasprotju. Pri tem ni nujno, da je iz razloga poslovne skrivnosti onemogočen vpogled v celoten sporazum in tudi ne nujno v prav vse sporazume v celoti, ampak je na tej podlagi lahko utemeljena zavrnitev vpogleda samo v posamezen del takega dokumenta ali celo samo v določen/-i podatek/-i iz posameznega sporazuma, kar pa je, kot rečeno, stvar presoje organa o tem, s katerim interesom je vpogled v sporazum ali njegov del v navzkrižju. Poleg tega je treba jasno in izrecno opredeliti, kateri sporazum/-i oziroma njihov/-i del/-i dejansko predstavlja/-jo poslovno skrivnost in s katerimi interesi je vpogled v take sporazume ali njihove dele v nasprotju tako, da je na tej podlagi sploh lahko mogoč sodni preizkus zavrnitve vpogleda.

24.Glede sporazumov, ki jih je sklenil C., pa se toženka v izpodbijanem sklepu na morebitno oznako poslovne skrivnosti ne sklicuje in torej svoje odločitve o zavrnitvi vpogleda v te sporazume očitno niti ni oprla na takšno dejansko in pravno podlago, zato navedeno ne more biti predmet preizkusa utemeljenosti v okviru predmetnega upravnega spora.

25.Tožba pa je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za vpogled in fotokopije listin, ki jih je toženka izdelala ali prejela v upravnih sporih, to je po izdaji dovoljenja.

26.Iz prvega odstavka 82. člena ZUP izhaja, da ima stranka pravico pregledovati dokumente določene upravne zadeve. Toženka ima sicer prav, ko se za opredelitev upravne zadeve opre na 2. člen ZUP (pri čemer dejstvo, da ima postopek v zadevi št. 31227-9/2017 naravo upravne zadeve, niti ni bilo sporno), zmotno pa meni, da dokumenti, ki jih v določeni upravni zadevi toženka izdela ali prejme po končanem postopku (to je po izdaji odločbe) v okviru sproženih upravnih sporov, nimajo več narave upravne zadeve. Sama toženka je namreč navedla, da gre za dokumente, ki jih je izdelala ali prejela v okviru upravnih sporov. To pa lahko pomeni le to, da so očitno ti dokumenti postali del upravnega spisa obravnavane zadeve po izdanem dovoljenju. Razglabljanje toženke v izpodbijanem sklepu, da upravni spor ni pravno sredstvo v upravnem postopku, je brezpredmetno in neutemeljeno. Sodišče namreč pri presoji prejšnjega sklepa v okviru upravnega spora I U 1197/2020 sploh ni moglo vedeti, za kakšne dokumente gre, niti ne, ali in če so povezani s pravnimi sredstvi, ker toženka v prejšnjem sklepu ni navedla, za katere dokumente gre in tudi ni pojasnila, zakaj tožnik nima pravnega interesa za njihov pregled. Upravni spor seveda ni pravno sredstvo v upravnem postopku, še manj upravni postopek, ampak sodni spor, v katerem odloča pristojno neodvisno in nepristransko sodišče. Vendar pa je toženka sporne dokumente, ki so nastali v okviru upravnih sporov, očitno vodila kot del obravnavane upravne zadeve št. 31227-9/2017, kar pomeni, da so (tudi) del upravnega spisa te zadeve, zato zavrnitev vpogleda v te dokumente iz razloga, ker naj ne bi imeli narave upravne zadeve v tem primeru ni utemeljena.

27.Četudi je tožnik v okviru upravnega spora I U 1469/2019 že vpogledal v dokumente, glede katerih mu je toženka z izpodbijanim sklepom zavrnila vpogled in fotokopiranje, na kar se sklicujeta toženka in stranka z interesom B., to ne more predstavljati utemeljenega razloga za zavrnitev vpogleda v te sporazume pri toženki. Pravici do pregleda dokumentov oziroma spisov na podlagi 82. člena ZUP in 150. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nista izključujoči, temveč se dopolnjujeta, kar pomeni, da lahko stranka dobi iste dokumente tudi dvakrat ali večkrat. Pravica do pregleda in prepisa listin ni časovno omejena, ampak je treba upravičencu to pravico omogočiti kadarkoli. To pomeni, da ta pravica tudi ni omejena na primer s pravnomočnostjo zadeve, zato dejstvo, da je postopek upravnega spora I U 1469/2019 pravnomočno končan, na kar se sklicuje toženka, za presojo v tem upravnem sporu sploh ni pomembno.

28.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki izreka odpravilo ter na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu v ponoven postopek. Skladno s petim odstavkom istega člena ZUS-1 je v ponovnem postopku upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

29.Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu, naj v sporu polne jurisdikcije samo odloči o stvari in ugodi zahtevi za vpogled v upravni spis, saj za to glede na stanje stvari in naravo ugotovljene kršitve niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1. Narava ugotovljene kršitve in odpoved glavni obravnavi s strani tožnika in toženke pa sta tudi razloga, zaradi katerih je sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave. Ker izpodbijanega akta zaradi neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti, sodišče tožbe, tudi če bi izvedlo obravnavo, ne bi moglo zavrniti. Zato bi sodišče tudi v primeru opravljene glavne obravnave sprejelo enako odločitev in zadevo vrnilo toženki, da bi ob ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja navedla razloge za svojo odločitev. Ker je s tem tudi vsem strankam omogočeno, da zoper ustrezno obrazloženo odločitev toženke uveljavljajo pravna sredstva, z opustitvijo glavne obravnave niso bile kršene pravice strank z interesom. Tožnik in toženka pa sta se glavni obravnavi, kot navedeno, skladno z 279.a členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pisno odpovedala.

30.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez naroka, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato bi bil po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, povečano za 22% DDV, skupaj 347,70 EUR. Vendar pa je sodišče upoštevalo meje tožnikovega stroškovnega zahtevka v tožbi, v katerem je priglasil stroške v višini 200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 22 % DDV. Glede na to mu je v okviru in ob upoštevanju stroškovnega zahtevka priznalo stroške v celotni priglašeni višini 200 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 120,00 EUR, ob povečanju za 22 % DDV pa skupaj 146,40 EUR. Toženka je priznane stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

31.Stroškovne zahteve strank z interesom A., B. in C. je sodišče zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Prvi odstavek 82. člena ZUP se glasi: "Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis."

2Glej P. Kovač v: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 517.

3Tako že to sodišče v sodbi I U 1197/2020-51 z dne 24. 8. 2021.

4Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-1273/09 z dne 13. 10. 2011, tč. 7.

5Glej P. Kovač v: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 515.

6Glej npr. sodbo tega sodišča I U 1286/2003 z dne 18. 6. 2004.

7Tako to sodišče že v sodbi I U 1197/2020-51 z dne 24. 8. 2021.

8Primerjaj P. Kovač v: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 513, 514.

9Glej P. Kovač v: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 516.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 82

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.