Jedro

Skica zamejničenja je bistvena sestavina sklepa o ureditvi meje. Sklepa, ki ima dva skici, sodišče pa tega ne obrazloži, ni mogoče preizkusiti. Zato je sklep o obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa pod I. določilo mejo in opisalo točke med parc. št. 101 in 100/2, 99 in 89, vse k. o. X, 83/1 in 83/2, do parcele 19/1, last strank, kot izhaja iz izreka. Določilo je vrednost spornega sveta, da presega 4.000,00 EUR. Pod III. je sklenilo, da se meja določi na podlagi močnejše pravice. Pod IV. je sklenilo, da sta skici zamejničenja z dne 9.5.2009 in 4.4.2016 sestavni del sklepa ter naložilo nasprotnim udeležencem povračilo stroškov predlagatelja.

2. Proti temu sklepu vlagata pritožbo A. A. in B. B. Pritožba A. A. ima 11 strani, pritožba B. B. pa 10 strani. Obe pritožbi uveljavljata vse tri pritožbene razloge in sta izjemno obsežni. Zato se je pritožbeno sodišče odločilo, da bo odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so pripeljale do razveljavitve izpodbijanega sklepa in na tiste, na katere v tej fazi postopka lahko odgovori. Navedb obeh pritožb pa ne bo povzemalo zaradi preglednosti odločbe.

3. Na vročeni pritožbi predlagatelj ni odgovoril. 4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Uvodoma je treba pojasniti, da so v postopku po 77. členu SPZ (Stvarnopravni zakonik) stranke oziroma udeleženci nepravdnega postopka nujni enotni sosporniki. Zato odločitev pritožbenega sodišča, da pritožbama ugodi, učinkuje na vse stranke postopka.

6. Uvodoma je treba pojasniti obema pritožnikoma, da je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev na 77. člen SPZ, tretji odstavek. Udeleženci postopka so kot nesporno ugotovili, da vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti (4.000,00 EUR) in soglašali, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. Zato je razpravljati o tem, ali je to bil najboljši način, odveč. Pač pa oba pritožnika opozarjata, da je v veljavi še vedno 138. člen ZNP (Zakon o nepravdnem postopku). Ta pa določa bistvene sestavine sodne odločbe za ugotovitev oziroma ureditev meje na podlagi izvedenega postopka. V sklepu sodišče natančno opiše določeno mejo in navede ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora. Skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki je sestavni del sklepa. Po pravnomočnosti sklepa pošlje sodišče sklep o ureditvi meje skupaj s priloženo skico zamejničenja in z izmeritvenimi podatki pristojnemu Občinskemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru. To pomeni, da sodišču v primeru sodne ureditve meje ni treba naročiti izdelave elaborata kot pri posestovanju oziroma nastanku nove parcele. Pač pa obe pritožbi utemeljeno opozarjata, da je v izreku sodišče zapisalo, da se določi meja tako, da sta obe skici ( z dne 9.5.2009 in 4.4.2016) sestavni del tega sklepa. Pri tem pa skici nista enaki. Pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbeni navedbi v zvezi s tem, da je to materialnopravno zmotno, saj sodišče prve stopnje o tem ni zavzelo stališča v izpodbijanem sklepu. Sklep nima razlogov o tem, zakaj sta obe skici sestavni del sklepa. Obe opozarjata, da bi moralo pisati v sklepu, kolikšna je vrednost spornega prostora. Sporni prostor pa je na obeh skicah različen in sodišče o tem nima razlogov. Ali gre za identične točke meje, pa ni mogoče odgovoriti.

7. Obe pritožbi tudi utemeljeno opozarjata, da sta se v zadevi zamenjala dva sodnika: prvi sodnik je bil do izdaje sklepa o zavrženju (B16/2007 z dne 12.7.2012), ko je prevzela zadevo sedanja sodnica. Prvi sodnik je zaslišal številne priče in v nadaljevanju postopka je sodnica zaslišala še preostale priče. Vendar na naroku sodnica ni sprejela dokaznega sklepa oziroma ni pojasnila udeležencem postopka, da se že opravljena zaslišanja preberejo ter ni pridobila soglasja zaradi načela neposrednosti. Na zadnjem naroku pa so stranke uveljavljale to relativno kršitev določb pravdnega postopka (217. člen ZPP v zvezi s 239. člena ZPP). Sodišče na te pravočasno in pravilno podane ugovore kršitev ZPP v sklepu ni odgovorilo. V sklepu ni najti povzetka dokaznega sklepa, oziroma katere priče je sodišče zaslišalo, katere dokazne predloge je zavrnilo. Enako velja z listinskimi dokazi, na kar opozarjata pritožbi. Pritožnika tudi grajata ravnanje sodišča na zadnjem naroku, ko se je sodnica posvetovala z izvedencem in prekinila narok za 10 do 15 minut in strankam ni pojasnila, kaj je ugotavljala z izvedencem (list. št. 327). Tudi tu gre za kršitev načela neposrednosti oziroma za odvzem pravice do kontradiktornosti in sodelovanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče bi tudi moralo na naroku vpogledati skici in s strankami razpravljati o izdelani skici oziroma točkah za mejo. Pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na številne navedbe v obeh pritožbah, ki grajajo določene točke iz I. izreka sklepa, saj teh navedb stranke niso mogle podati prej. Tako tudi pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na trditev A. A., da bi se prekoračilo predlog predlagatelja, ki je sporni prostor pokazal od nesporne točke 74, proti vzhodu do točke 85 in do 68, nato od 68-69. Pritožba tudi trdi, da je sodišče predlagatelju „odmerilo“ celo del nespornega prostora na parceli 83/1 k. o. X, ki je nesporna last pritožnika. Predvsem pa naj se sodišče prve stopnje odloči, katera skica je sestavni del sklepa, pred tem pa naj strankama omogoči, da se o vseh točkah izjavita.

8. Večinoma pritožbi grajata presojo zaslišanja prič. Ko bo sodišče s strankami razčistilo, ali lahko sodnica prebere zaslišanja prič, ali pa je treba ponavljati, se bo sodišče moralo o teh dokazih opredeliti. Treba pa je pritrditi pritožbi, da sklep neutemeljeno govori o tem, da naj „sodna poravnava“ ne bi vplivala na določitev meje. Če bi bila sklenjena sodna poravnava, bi ta zavezovala stranke, ki so pri njej sodelovale. V konkretnem primeru pa sta pritožnik in B. B. sklenila izvensodno poravnavo in le to je mogoče presojati kot pogodbo. Vendar je treba obema pritožbama odgovoriti, da je sodišče materialnopravno sklepalo, da je lahko podlaga za odločanje o močnejši pravici priposestvovanje. Pred odločitvijo pa je treba ugotoviti vsa pravno pomembna dejstva in odpraviti procesne kršitve.

9. Tožnica B. B. utemeljeno opozarja, da je treba odgovoriti tudi na trditve o tem, da naj bi bila meja med točko 5342 do točke A po skici z dne 4.4.2016 med predlagateljem in drugo nasprotno udeleženko dokončno urejena v katastrskem postopku. Sodišče bo o tem moralo zavzeti stališče in če je to pravilno, je meja v tem delu že urejena. Predmet mejnega postopka je lahko tudi del meje.

10. Prvi nasprotni udeleženec pa utemeljeno opozarja, da je sklep o stroških nerazumljiv. Sodišče je naložilo stroške predlagatelja „nasprotnima udeležencema“. V sklepu pa je pet nasprotnih udeležencev in ni jasno, na koga se izrek nanaša. V odločbi tudi ni mogoče preizkusiti trditve, da se stroški določijo po dolžini meje, saj teh izračunov ni.

11. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje odpravi procesne kršitve, nato z izvedencem ugotovi, katera skica je merodajna in jo pred tem vroči, da se lahko o tem izjavijo. Ugotovi naj tudi obseg in vrednost spornega prostora in opravi potreben dokazni postopek. Nato naj o zadevi ponovno odloči ob upoštevanju tretjega odstavka 77. člena SPZ.