13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 57/2000 z dne 13. 7. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 954/97 z dne 4. 3. 1998 in sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 582/92 z dne 26. 5. 1997 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V navedeni pravdni zadevi, v kateri je ustavna pritožnica ena od dveh toženih strank, je bilo pravnomočno razsojeno, da je tožnik (brat ustavne pritožnice) solastnik treh nepremičnin, ter da se njegov tako ugotovljeni del solastnine izloči iz zapuščine po pokojnem očetu. Vrhovno sodišče je revizijo ustavne pritožnice zavrnilo.

2.Ustavna pritožnica zatrjuje, da ne njej ne njenemu pooblaščencu ni bila vročena sodba Višjega sodišča v Kopru in si je zato ob vložitvi revizije pridržala pravico do dopolnitve revizije po opravljeni vročitvi sodbe sodišča druge stopnje.

Zaradi nevročitve sodbe sodišča druge stopnje naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) v povezavi z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Iz istega razloga naj bi ji bili kršeni tudi pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravica do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Ustavna pritožnica navaja, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njene trditve, ki se nanašajo na stvarno nepristojnost sodišča prve stopnje in na neizvedbo predlaganih dokazov (kar zlasti velja glede pokojnikove italijanske pokojnine).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče se glede na svojo pristojnost ni opredeljevalo do tistih navedb ustavne pritožnice, s katerimi v ustavni pritožbi le razlaga svoje poglede na dejansko stanje v pravdni zadevi.

4.Če sodna odločba ne bi bila vročena eni od strank v postopku, bi to vsekakor pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar do take kršitve v konkretnem primeru ni prišlo. Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila sodba sodišča druge stopnje vročena in to osebi v pisarni pooblaščenca ustavne pritožnice, kar je skladno s tedaj veljavnim 139. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP77). V pravilnost take ugotovitve se Ustavno sodišče ne more spuščati. Ker v tem delu ustavne pritožbe Ustavno sodišče ni ugotovilo kršitve človekove pravice iz 22. člena Ustave, tudi ne morejo biti utemeljeni očitki o kršitvah pravice do pravnega sredstva ter pravice do zasebne lastnine in dedovanja, do katerih naj bi po zatrjevanju ustavne pritožnice prišlo zaradi nevročitve sodbe sodišča druge stopnje.

5.Tudi očitek ustavne pritožnice, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njene navedbe v reviziji, kar bi sicer lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ni utemeljen. Kot je pojasnilo v sodbi Vrhovno sodišče, je pri odločanju o reviziji upoštevalo samo tiste navedbe oziroma zatrjevane kršitve, ki jih je revidentka izrecno navedla in ki jih je dopustno uveljavljati v reviziji. Tako stališče Vrhovnega sodišča po presoji Ustavnega sodišča ni ustavno sporno. Do navedb pritožnice o odločanju stvarno nepristojnega sodišča in o neizvedbi predlaganih dokazov, ki jih je izrecno uveljavljala le v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pa se je opredelilo Višje sodišče, ki je pritožnici pojasnilo, zakaj njene trditve glede teh kršitev niso utemeljene.

6.Ker po presoji Ustavnega sodišča z izpodbijanimi akti očitno niso bile kršene človekove pravice ali svoboščine, Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger