Jedro

Sodišče prve stopnje je pritrdilo predlagatelju, da je sklenjena Pogodba o preužitku, s katero se je udeleženka zavezala nuditi dosmrtno oskrbo in pomoč nasprotni udeleženki, vsebinsko praktično identična pogodbi o dosmrtnem preživljanju, a je iz razloga, ker je zakonodajalec vendarle v 241. členu DZ kot oviro za postavitev skrbnika uzakonil le pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ne pa tudi pogodbe o preužitku, zaključilo, da ne obstoji zakonska ovira, da nalog skrbnice nasprotni udeleženki ne bi mogla opravljati udeleženka. Slednji zaključek je po oceni pritožbenega sodišča zmoten (oziroma vsaj preuranjen), saj temelji zgolj na ugotovitvi, da ni podan izključitveni razlog po četrti alineji 241. člena DZ, sodišče prve stopnje pa ni ugotavljalo, ali je v zvezi s sklenjeno Pogodbo o užitku morebiti podan izključitveni razlog po tretji alineji 241. člena DZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijanih delih (tč. II., III., IV., V., VI. in VII.) in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 4. 4. 2023 izdalo sklep, s katerim je (I.) dovolilo udeležbo A. A.; (II.) nasprotno udeleženko B. B. postavilo pod skrbništvo; (III.) nasprotni udeleženki odvzelo pravico voliti in biti voljena; (IV.) za skrbnico nasprotni udeleženki imenovalo A. A.; (V.) določilo obveznosti in pravice skrbnice; (VI.) naložilo zemljiški knjigi, da po pravnomočnosti tega sklepa zaznamuje postavitev pod skrbništvo za B. B. pri njej do celote lastnih nepremičninah v k.o. ..., in (VII.) Centru za socialno delo Celje, Enoti Laško, odredilo popis in ocenitev premoženja nasprotne udeleženke.

2. Predlagatelj se je pritožil zoper odločitev sodišča v IV. točki izreka sklepa, glede osebe skrbnice, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa tako spremeni, da se za skrbnika nasprotni udeleženki imenuje predlagatelja, podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožnik meni, da so podani izključitveni razlogi po tretji, četrti in šesti alineji 241. člena Družinskega zakonika (DZ) in da pogoj iz 243. člena DZ, da se pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, ni podan, saj dvomi, da jih je varovanka - nasprotna udeleženka izrazila in bila sposobna ob tem razumeti njihov pomen in posledice. Meni tudi, da ni podan pogoj, da ji je to v korist. Pritožnik navaja, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je zakonodajalec v 241. DZ kot oviro za postavitev skrbnika uzakonil le pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ne pa tudi pogodbe o preužitku, in da zato ne obstoji zakonska ovira, da nalog skrbnice nasprotni udeleženki ne bi mogla opravljati udeleženka A. A. Pritožnik navaja, da je sodna praksa drugačna, in se sklicuje na obrazložitev v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1630/2021, da določena oseba ne more biti imenovana za skrbnika, ker je sklenila z nasprotnim udeležencem pogodbo o preužitku, ta pogodba pa ni združljiva z opravljanjem skrbništva. Pritožnik navaja, da že iz tega razloga zaradi zmotne uporabe materialnega prava A. A. ne more biti nasprotni udeleženki imenovana za skrbnico. Podani so izključitveni razlogi. Sodišče ne bi smelo ob pravilni uporabi prava določiti kot skrbnico udeleženko, ker so koristi udeleženke v navzkrižju s koristmi varovanca, ker je udeleženka z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju (po sodni praksi je bila sklenjena praktično identična pogodba, ki ni združljiva z institutom skrbništva) in ker so podani drugi izključitveni razlogi, saj glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Pritožnik navaja, da dosedanje ravnanje udeleženke, in sicer ″izposoja″ 2.000 EUR, kaže, da ne gre za zaupanja vredno osebo, ki bo postavljala interese varovanke pred svoje interese oziroma interese svojih družinskih članov. Prepričan je, da nasprotna udeleženka volje ni podala niti je ni sposobna podati niti je ni razumela, zaradi česar ni mogoče izhajati iz tega, da je potrebno upoštevati njeno voljo. Pritožnik sodišču očita, da ni upoštevalo, da ima še eno lastno hišo, ki meji na nepremičnino, ki je last udeleženke, in za katero že 25 let skrbi sam s svojo družino. Dejansko udeleženka živi z nasprotno udeleženko od januarja 2022, vendar to ne dokazuje, da so njuni interesi enaki. Med njimi pogosto obstoji navzkrižje interesov, zato ni primerna za skrbnika.

3. Udeleženka A. A. (v nadaljevanju: udeleženka) je odgovorila na pritožbo. Navaja, da je pritožba neutemeljena in da pritožnik nikakor ni primeren za skrbnika, saj osebne zamere postavlja pred koristi varovanke. Udeleženec Center za socialno delo na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva pa je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Za skrbnika se, kot je določeno v 240. členu DZ, imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. V 241. členu DZ je določeno, katere osebe ne morejo biti skrbnik. In sicer skrbnik ne more biti oseba: ki ji je odvzeta starševska skrb, ki ni poslovno sposobna, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in oseba, od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (prvi odstavek 242. člena DZ). Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo ali sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ).

6. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo vseh pogojev iz 241. člena DZ, in sicer ni ugotavljalo, ali so morebiti koristi osebe, ki jo je imenovalo za skrbnika, v navzkrižju s koristmi varovanca (tretja alineja 241. člena DZ). Določba tega člena je namreč kogentne narave, kar pomeni, da jo mora sodišče prve stopnje upoštevati pri ugotavljanju pogojev za skrbnika in imenovanju skrbnika.

7. Ni sporno, da sta nasprotna udeleženka kot preužitkarica in udeleženka kot prevzemnica dne 4. 8. 2022 sklenili Pogodbo o preužitku. Sodišče prve stopnje je pritrdilo predlagatelju, da je sklenjena Pogodba o preužitku, s katero se je udeleženka zavezala nuditi dosmrtno oskrbo in pomoč nasprotni udeleženki, vsebinsko praktično identična pogodbi o dosmrtnem preživljanju, a je iz razloga, ker je zakonodajalec vendarle v 241. členu DZ kot oviro za postavitev skrbnika uzakonil le pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ne pa tudi pogodbe o preužitku, zaključilo, da ne obstoji zakonska ovira, da nalog skrbnice nasprotni udeleženki ne bi mogla opravljati udeleženka. Slednji zaključek je po oceni pritožbenega sodišča zmoten (oziroma vsaj preuranjen), saj temelji zgolj na ugotovitvi, da ni podan izključitveni razlog po četrti alineji 241. člena DZ, sodišče prve stopnje pa ni ugotavljalo, ali je v zvezi s sklenjeno Pogodbo o užitku morebiti podan izključitveni razlog po tretji alineji 241. člena DZ.

8. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da ni podan izključitveni razlog po četrti alineji 241. člena DZ, saj udeleženka in nasprotna udeleženka nista sklenili pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Prav tako pritožbeno sodišče meni, da ni utemeljena pritožbena navedba, da je podan izključitveni razlog po šesti alineji. Sodišče prve stopnje je upravičeno verjelo udeleženki, saj je to izkazano z bančnim izpiskom, da si je od nasprotne udeleženke z njenim dovoljenjem denar izposodila le enkrat in da je denar tudi vrnila. Zato predstavlja lasten zaključek, ki ga izvedeni dokazi ne potrjujejo, pritožbena navedba, da dosedanje ravnanje udeleženke, in sicer izposoja 2.000 EUR kaže, da ne gre za zaupanja vredno osebo, ki bo postavljala interese varovanke pred svoje interese oziroma interese svojih družinskih članov.

9. Utemeljeno pa pritožnik izpostavlja okoliščine v zvezi s sklenjeno Pogodbo o užitku. Že v vlogi z dne 2. 3. 2023 navedel, da niso podani zakonski pogoji po 241. členu DZ. Pojasnil je, da je v konkretnem primeru bila res sklenjena pogodba o preužitku, ki pa je vsebinsko praktično identična pogodbi o dosmrtnem preživljanju - prevzemnica se je namreč preužitkarici zavezala nuditi dosmrtno preživljanje, oskrbo, pomoč, v zameno pa je bilo izdano zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na nepremičninah, last preužitkarice. Na naroku dne 22. 3. 2023 je še navedel, da se neustreznost udeleženke in njena koristoljubnost kažeta tudi v tem, da se je očitno z (njegovo) dementno materjo dogovorila, da jo je ta pooblastila na njenem bančnem računu in jo odpeljala k notarju podpisat že vnaprej pripravljeno pogodbo o preužitku. V pritožbi pa predlagatelj razlaga (in s tem pojasnjuje izločitveni razlog, da so koristi udeleženke v navzkrižju s koristmi varovanke), da že zato, ker imata nasprotna udeleženka in udeleženka sklenjeno pogodbo o preužitku, po kateri naj bi udeleženka skrbela kot prevzemnica za preužitkarico, potrebuje preužitkarica drugega skrbnika, ki bo nadziral spoštovanje medsebojnih pogodbenih obveznosti. Zato je predlagal za skrbnika CSD, potem ko slednji ni hotel prevzeti obveznosti, pa sebe. Navaja, da ima preužitkarica na računu preko 80.000 EUR, kot izhaja iz zapisnika CSD z dne 3. 10. 2022, in da navedeno terja, da nekdo kot skrbnik objektivno in brez konflikta interesov nadzira porabo sredstev v skladu z interesi varovanke. Glede na povzete navedbe predlagatelja v postopku na prvi stopnji in v pritožbi in ob upoštevanju, da gre pri sklenjeni Pogodbi o preužitku za trajajoče izpolnjevanje obveznosti s strani udeleženke (vse do smrti nasprotne udeleženke), bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pogojev za imenovanje skrbnika ugotoviti tudi, ali niso zaradi dejstva, da imata nasprotna udeleženka in udeleženka sklenjeno Pogodbo o preužitku, koristi udeleženke v navzkrižju s koristmi varovanke. Pri tem ni moč spregledati, da je sodišče prve stopnje pritrdilo predlagatelju, da je sklenjena pogodba o preužitku, s katero se je udeleženka zavezala nuditi dosmrtno oskrbo in pomoč nasprotni udeleženki, vsebinsko praktično identična pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Glede slednje pa je v predlogu Družinskega zakonika (EVA 2016-2611-0062) jasno navedeno, da lahko pomeni tak konflikt interesov, zaradi katerega je lahko ogroženo učinkovito izvajanje skrbniške obveznosti. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali so zaradi sklenjene Pogodbe o preužitku koristi udeleženke v navzkrižju s koristmi varovanke1. Pritožbeno sodišče je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, saj je potrebno ugotoviti dejstva v zvezi z navzkrižjem interesov, ki doslej še niso bila predmet obravnave. Do hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje ne bo prišlo, saj postopek zaradi ponovne obravnave pred sodiščem prve stopnje ne bo trajal dalj časa, kot če bi nov postopek pritožbeno sodišče opravilo samo. Če pa bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da udeleženka ne izpolnjuje pogojev za skrbnico, bo moralo s postopkom nadaljevati in imenovati skrbnika, ki bo izpolnjeval zakonske pogoje. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v delih, ki se nanašajo na imenovanje skrbnika, to je v tč. II., III., IV., V., VI. in VII., in ne le v pritožbeno izpodbijani točki IV, saj gre za enovito, soodvisno odločitev o imenovanju skrbnika, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 355. člena in 366. členom ZPP, vse pa v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, ni presojalo ostalih pritožbenih navedb. Napotki za nadaljnje delo prvostopenjskega sodišča so razvidni iz obrazložitve, zato jih ni potrebno ponavljati.

1 Primerjaj z odločbo VSM Sklep I Cp 528/2021.