Jedro

Ravnanje nezakonitega prevzemnika lahko povzroči pravno priznano škodo ostalim delničarjem, če so imeli namen prodati (komurkoli) svoje delnice, pa tega niso storili, ker so se zanašali na zakonsko obveznost prevzemnika (ker je bil ta dolžan odkupiti delnice po višji ceni) in so zato zamudili ugodno priložnost za prodajo svojih delnic. V tem primeru bi šlo za škodo (izgubljeni dobiček), ki je nastala samim delničarjem in ne morda za škodo, ki bi nastala ciljni družbi in bi delničarjem pri tem nastala zgolj t.i. refleksna škoda.

Izrek

Revizija se v delu, v katerem zadeva tožbene zahtevke prvega, tretjega, četrtega in petega tožnika, zavrže. Reviziji se v delu, ki zadeva podrejeni tožbeni zahtevek druge tožnice (J.S.), ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne pritožba druge tožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje ter v tem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tako primarne kakor tudi podrejene tožbene zahtevke. S primarnimi zahtevki so tožniki zahtevali, da tožena stranka z njimi sklene pogodbe o prodaji in odkupu delnic po ceni tedanjih 50.000,00 SIT za delnico, s podrejenimi zahtevki pa so zahtevali plačilo odškodnine v višini razlike med ceno delnic v času vložitve tožbe (12.000,00 SIT) in ceno, po kateri je delnice odkupovala tožena stranka (50.000,00 SIT). 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov glede primarnih tožbenih zahtevkov, ugodilo pa je njihovi pritožbi glede podrejenih tožbenih zahtevkov. Glede prvih petih tožnikov je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da „se ugotovi, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za škodo zaradi opustitve dolžnosti, da poda javno ponudbo za odkup delnic družbe T. d.d. (delna vmesna sodba), glede odločitve o zneskih podrejenih zahtevkov pa je zadevo vrnilo v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje. Glede preostalih tožnikov je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo v istem delu razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Tako je ravnalo zaradi ugovora zastaranja glede slednjih tožnikov, ki ga sodišče prve stopnje še ni obravnavalo. 3. Tožena stranka z revizijo napada delno vmesno sodbo sodišča druge stopnje. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. 4. Tožniki so odgovorili na revizijo in predlagali njeno zavrnitev. Glede delnega zavrženja revizije 5. V gospodarskih sporih, kakršen je predmetni (1. točka 482. člena ZPP), revizija ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega nekdanjih 5,000.000,00 tolarjev (490. člen ZPP). Upoštevajoč določbo drugega odstavka 42. člena ZPP, po kateri se pri dovoljenosti revizije upošteva (po ustaljeni sodni praksi tega sodišča) vrednost vsakega zahtevka posebej, če imajo zahtevki različno dejansko podlago, je bilo treba revizijo v delu, ki zadeva tožbene zahtevke prvega (1,102.000,00 SIT), tretjega (608.000,00 SIT), četrtega (304.000,00 SIT) in petega tožnika (2,508.000,00 SIT), zavreči (I. točka izreka). 6. Tako ostane le še vsebinsko (meritorno) odločanje o tistem delu revizije, ki zadeva podrejeni tožbeni zahtevek druge tožnice, J. S.. Materialno pravno relevantno dejansko stanje 7. Tožena stranka je imela na dan 12. 11. 1998 32,88% delnic z glasovalno pravico (ciljne) družbe T. d.d., dne 30. 11. 1998 pa 41,49% delnic. Zakonski prag (40%), ki je po določbah 80. in 90. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97, v nadaljevanju: ZPre) od nje (oziroma od njene pravne prednice, PID) terjal, da da javno ponudbo za odkup vseh delnic, je prestopila dne 25. 11. 1998, ko je pridobila 41,26% delnic. Delež delnic naj bi znižala pod zakonski prag dne 1. 3. 1999. Javne ponudbe za odkup vseh delnic ni podala. Razlogi za ugoditev reviziji 8. Sodišči nižjih stopenj sta zavzeli različni stališči glede obstoja odškodninske odgovornosti tožene stranke (na kateri temeljijo podrejeni tožbeni zahtevki), ker ni dala ponudbe za odkup vseh delnic družbe T. d.d., čeprav je presegla zakonski prag po določbah tedaj veljavnega ZPre. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da poslabšanje položaja delničarjev ciljne družbe v primeru nezakonitega prevzema ni pravno priznana škoda. To se mu zdi celo očitno, v prid takemu stališču pa se sklicuje na določila OZ (pravzaprav na njihovo odsotnost) in pojasnila teorije, po katerih „je v našem pravu lahko podlaga odškodninske odgovornosti le pravno priznana škoda. To pa je samo tisti poseg v pravno sfero drugega v smislu kršitve pravice drugega, za katero pravo oz. zakon kot sankcijo določa odškodninsko odgovornost kršilca.“ Ugotavlja, da tudi ZGD ne daje delničarjem možnosti tožbe zaradi zmanjšanja vrednosti delnic družbe, pač pa le sami družbi. 9. Opisano stališče prvostopenjskega sodišča je preozko. Spregleduje temeljno načelo obligacijskih razmerij, prepoved povzročanja škode (16. člen ZOR). Zato za nastanek odškodninske odgovornosti ni potrebno, da bi zakon za vsako kršitev še posebej določal dolžnost povrnitve škode. 10. Sodišče druge stopnje je zavzelo drugačno, pravilnejše stališče. Pravno podlago je videlo v neposlovni odškodninski odgovornosti, ki je podana, če so izpolnjene naslednje predpostavke: „protipravno ravnanje (ali opustitev), škoda, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivda (prvi odstavek 154. člena ZOR).“ Pravilno je tudi stališče pritožbenega sodišča, da je nastanek neposlovne odškodninske odgovornosti odvisen od interesa, ki ga varuje prekršena pravna norma (18. točka drugostopenjske sodbe). 11. Določbe 4. člena ZPre, ki nalagajo prevzemniku, da da ponudbo za odkup (vseh) vrednostnih papirjev ciljne družbe, niso same sebi namen. Z njimi se želi preprečiti, da bi se (manjšinski) delničarji proti svoji volji znašli v položaju, ko bi se njihove upravljalske pravice dejansko bistveno skrčile zaradi tega, ker bi eden izmed delničarjev pridobil kontrolni delež delnic in s tem odločilen vpliv pri sprejemu odločitev na skupščini delniške družbe. S ponudbo za odkup delnic jim je dana možnost, da ob primerni ceni izstopijo iz take delniške družbe. Če takega položaja ni ali če naknadno odpade, ni kaj varovati. 12. Za primer, da (nezakoniti) prevzemnik ne da ponudbe za odkup delnic, je ZPre v 55. členu predvidel sankcije. Iz delnic, pridobljenih na podlagi pravnega posla, ki je v nasprotju z določbami ZPre, pridobitelj nima pravice do glasovanja oziroma do upravljanja družbe. Njegove glasovalne pravice se sorazmerno prištejejo ostalim delničarjem, ki so s tem v celoti varovani v svojem izhodiščnem položaju. Ta je v tem pogledu celo izboljšan. Sama dolžnost prevzemnika, da da ponudbo za odkup delnic, je poleg tega dolžnost, ki je usmerjena proti vsem delničarjem ciljne družbe (gre za dolžno ravnanje na kapitalskem trgu) in ne v prid posameznim konkretnim delničarjem. Zato posamezen delničar nima individualnega civilno pravnega zahtevka do prevzemnika, s katerim bi lahko terjal sklenitev pogodbe o prodaji delnice. Iz enakega razloga tudi ne more imeti zahtevka za povrnitev škode, ker mu ni bilo omogočeno, da bi svoje delnice ugodno prodal prevzemniku. 13. Kljub povedanemu pa ravnanje nezakonitega prevzemnika lahko povzroči pravno priznano škodo ostalim delničarjem, če so imeli namen prodati (komurkoli) svoje delnice, pa tega niso storili, ker so se zanašali na zakonsko obveznost prevzemnika (ker je bil ta dolžan odkupiti delnice po višji ceni) in so zato zamudili ugodno priložnost za prodajo svojih delnic. V tem primeru bi šlo za škodo (izgubljeni dobiček), ki je nastala samim delničarjem in ne morda za škodo, ki bi nastala ciljni družbi in bi delničarjem pri tem nastala zgolj t.i. refleksna škoda. 14. Druga tožnica v dosedanjem postopku ni zatrjevala, da je imela namen prodati delnice T., da pa tega ni storila zaradi tega, ker se je zanašala na ponudbo tožene stranke. Ves čas je trdila le, da bi jih prodala, če bi tožena stranka objavila ponudbo za odkup delnic po določbah ZPre. Zato ne gre za primer, ko bi drugi tožnici nastala pravno priznana škoda. 15. Po povedanem je bilo treba reviziji zaradi dejanskih navedb druge tožnice, ki ne utemeljujejo njenega podrejenega tožbenega zahtevka, v tem delu ugoditi in sodbo sodišča druge stopnje spremeniti tako, da se zavrne pritožba druge tožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje ter v tem delu ta sodba potrdi. (prvi odstavek 380. člena ZPP). 16. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi drugega odstavka 154. člena ZPP. O stroških celotnega postopka bo odločeno s končno odločbo.