Jedro

Rubež je mogoče opraviti le na denarnih sredstvih, ki se ob prejemu sklepa o izvršbi nahajajo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet oziroma na takšnih sredstvih, ki kasneje prispejo na dolžnikov račun.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek, ker je ugotovilo, da je bil nad dolžnikom dne 28.6.2010 začet stečajni postopek, do navedenega datuma pa upnik ni pridobil ločitvene pravice na dolžnikovih premičnih stvareh in na denarnih sredstvih pri organizacijah za plačilni promet. Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Opozarja, da je sodišče sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovih poslovnih računih in z rubežem in cenitvijo premičnin, izdalo 6.5.2010. Torej je bil z vročitvijo sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet rubež opravljen in v korist upnika pridobljena zastavna pravica. Stečaj nad dolžnikom pa je bil uveden šele mesec in pol po izdaji sklepa o izvršbi. Sodišče je dolžno takoj po prejemu sklepa tega posredovati organizaciji za plačilni promet z nalogom, da blokira dolžnikova sredstva na vseh računih. Če sodišče tega ni storilo, upnik ne more nositi škodljivih posledic. Skladno s 3. točko IV. odst. 132. čl. ZFPPIPP velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja po 2. ali 3. točki III. odst. tega člena, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe pri izvršbi na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev glede denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka vročen sklep o rubežu ponudniku plačilnih storitev. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, kdaj je bil sklep o izvršbi vročen organizaciji za plačilni promet, zaradi česar se sklepa tudi v tem delu ne da preizkusiti.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Iz predmetnega spisa izhaja, da je bil 6.5.2010 izdan sklep o izvršbi, s katerim je sodišče med drugim dovolilo tudi izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na poslovnih računih pri štirih bankah. Stečajni postopek nad dolžnikom pa je bil začet 28.6.2010. Bankam je bil sklep o izvršbi vročen 10.5.2010; to izhaja iz spisa, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ker iz izpodbijanega sklepa to ne izhaja, se zato sklepa ne da preizkusiti. Banke so sklep o izvršbi vrnile oziroma sporočile: A. d.d. dne 24.5.2010 glede na 2. odst. 141. čl. ZIZ (ob prejemu sklepa ni bilo sredstev na računu, pa tudi ne določeno obdobje pred tem); N. d.d. dne 21.6.2010 z obvestilom o zaprtju transakcijskega računa; H. d.d. dne 2.7.2010, da sklepa ne vodi več v evidenci neporavnanih obveznosti; D. d.d., da je 6.7.2010 zaprla dolžnikov račun. Na podlagi navedenega je očitno, da na računih dolžnika ni bilo denarnega dobroimetja, tudi pritožnik ne trdi, da bi v času od prejema sklepa o izvršbi pa do začetka stečajnega postopka pri kateri od navedenih bank bilo denarno dobroimetje na dolžnikovem računu.

Zmotno je pritožnikovo stališče, da za pridobitev ločitvene pravice na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet zadošča že vročitev sklepa o rubežu denarnih sredstev organizaciji za plačilni promet. Rubež je mogoče opraviti le na denarnih sredstvih, ki se ob prejemu sklepa o izvršbi nahajajo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet oziroma na takšnih sredstvih, ki kasneje prispejo na dolžnikov račun. To izhaja iz 1. odst. 138. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da s sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku (pri čemer je glede na 2. odst. 107. čl. ZIZ rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku). Takšen zaključek izhaja tudi iz zakonskih določb, na katere se sklicuje pritožnik: na tek izvršilnega postopka ne vpliva le takšna situacija, v kateri je pri izvršbi na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev, slednjemu pred začetkom stečajnega postopka vročen sklep o rubežu – vendar pa le glede denarnega dobroimetja, ki ga ima stečajni dolžnik, kot je to navedeno v 3. tč. 4. odst. 132. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l. RS, št. 126/2007 s sprem.), pri čemer je v 6. odst. istega člena med drugim izrecno navedeno, da v primeru, če je bila pred začetkom stečajnega postopka dovoljena izvršba na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev in ob začetku stečajnega postopka dolžnik nima denarnega dobroimetja, se z začetkom stečajnega postopka izvršba ustavi po 1. točki tretjega odstavka tega člena.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.