Jedro

Podrejeni tožbeni zahtevek po priloženi tožbi, ki se glasi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter s katerim se hkrati zahteva, da tožena stranka uredi vpis lastninske pravice na zadevnih nepremičninah oziroma je dolžna izstaviti za vpis sposobno zemljiškoknjižno listino ne predstavlja izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki se skladno s 245. členom prav tako zaznamuje v zemljiški knjigi, pri čemer se za to zaznambo smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora, saj se z njima ne zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za zaznambo spora na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani opr. št. XI Pg 2157/2010, pri nepremičnini ident. št…., vpisani v podvložku št. 1118/15 k.o. S., in nepremičnini ident. št…., vpisani v podvložku št. 1118/8 k.o. S., last Br. B., zavrne.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni v breme pritožničinih nepremičnin na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se na podlagi tožbe z dne 22. 4. 2010 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 31. 5. 2010, opr. št. XI Pg 2157/2010, pri nepremičninah ident. št….., vpisani v podvložku št. 1118/15 k.o. S., in ident. št. …., vpisani v podvložku št. 1118/8 k.o. S., last Br. B., M., dovoli zaznamba spora opr. št. XI Pg 2157/2010, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo nasprotna udeleženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlog za zaznambo spora zavrne. Najprej pojasnjuje, da je zaradi napačnega vročanja njena pritožba pravočasna. Nato pa navaja, da je predlagateljica vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da izpolnitev na podlagi zadolžnice nima pravnih učinkov. Postavila je dva tožbena zahtevka, in sicer primarnega obligacijskega, na podlagi katerega zaznamba spora v nobenem primeru ni mogoča, ter podrejeni zahtevek, s katerim zahteva, da tožena stranka uredi vpis lastninske pravice na predmetnih nepremičninah na ime tožeče stranke oziroma da ji izstavi za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere se bo lahko tožeča stranka vpisala kot lastnica na predmetnih nepremičninah. Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami, v nadelavanju ZZK-1) v 79. členu eksplicitno našteva vrste sporov, zaradi katerih je zaznamba spora dopustna. Med te pa ne spada niti podrejeni tožbeni zahtevek tožeče stranke. Sklep o dovolitvi zaznambe spora je zato nepravilen in nezakonit. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pogoje za zaznambo spora določa člen 79 ZZK-1. S tožbo, ki jo je predlagateljica vložila kot prilogo svojemu predlogu, tožeča stranka uveljavlja primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. Primarni obligacijski tožbeni zahtevek, s katerim predlagateljica (tožeča stranka) zahteva, da se ugotovi, da nasprotna udeleženka (toženka) ni opravila določenega plačila in da je ta znesek dolžna plačati tožnici, ni tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi se vodil spor naveden v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, na podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti za spor o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice. Prav tako med naštete spore oziroma tožbene zahtevke ne spada podrejeni tožbeni zahtevek po priloženi tožbi, ki se glasi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, s katerim se hkrati zahteva, da tožena stranka uredi vpis lastninske pravice na zadevnih nepremičninah oziroma je dolžna izstaviti za vpis sposobno zemljiškoknjižno listino. Navedeni podrejeni tožbeni zahtevek, še manj pa primarni tožbeni zahtevek, pa tudi ne predstavljata izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki se skladno s 245. členom prav tako zaznamuje v zemljiški knjigi, pri čemer se za to zaznambo smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora, saj se z njima ne zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa.

Ker torej postavljena tožbena zahtevka ne izpolnjujeta pogojev za zaznambo spora, je odločitev sodišča prve stopnje, da se zaznamba spora dovoli, materialnopravno zmotna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za zaznambo spora zavrnilo ter dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

Glede pritožbenih stroškov, ki jih je pritožnica priglasila, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sama. V zemljiškoknjižnem postopku se namreč glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, v skladu s 120. členom ZZK-1 uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS št. 30/86 s spremembami, v nadelavanju ZNP). Po 35. členu tega zakona pa vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek posebnih določb ni.