Jedro

Odsotnost ustreznih obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije onemogoča vsebinski preizkus predloga, zato je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367. b člena tožnikov nepopolni predlog za dopustitev zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. V zvezi s postopkom pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ki je potekal od 3. 3. 1995 do 15. 12. 2005, je tožnik zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in zaradi kršitve pravice do pravnega sredstva zahteval, da mu tožena stranka plača odškodnino v skupnem znesku 10.432,32 EUR. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da se odškodnina za obe kršitvi obravnava enotno in prisodilo tožniku odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v znesku 1.600 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2006 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in zvišalo odškodnino za 1.400 EUR, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožniku skupaj 3.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, zaradi česar je bil neutemeljeno zavrnjen preostali del tožbenega zahtevka. Sodišči pri odmeri višine odškodnine nista upoštevali sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, niso pa bile dovolj upoštevane tudi nekatere sicer pravilno ugotovljene okoliščine prejšnjega postopka. Zmotna je tudi odločitev o enovitosti škode, saj sta bili kršeni dve ločeni pravici. Revizija naj se dopusti, ker gre za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije neenotna, pri čemer gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Končno predlog še ugotavlja obstoj sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 305/2009 in polemizira z odločitvijo v tej odločbi, češ da 26. člen Ustave RS in 6. člen EKČP zagotavljata odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter se oboje uporablja neposredno.

4. Predlog ni popoln.

5. Vsebino predloga za dopustitev revizije določata 367. a in 367. b člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če predlog za dopustitev revizije nima obveznih sestavin, ga mora Vrhovno sodišče kot nepopolnega zavreči (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in njegovo širšo pomembnost v smislu prvega odstavka 367. a člena ZPP. Iz tožnikovega predloga je razbrati, da v njem razpravlja o več pravnih vprašanjih. Nikjer pa ne utemeljuje njihovega pomena, zaradi katerega naj bi o njih odločalo Vrhovno sodišče. V predlogu sicer trdi, da gre za pravno vprašanje (v ednini), glede katerega je sodna praksa Vrhovnega sodišča neenotna. Pri tem ne pojasni, za katero pravno vprašanje gre in predvsem z ničemer ne izkaže te svoje trditve. Po četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP je namreč stranka dolžna natančno in konkretno izkazati obstoj neenotne sodne prakse Vrhovnega sodišča in navesti opravilne številke zadev, ki naj bi to neenotnost potrdile. Predlog ne navaja ničesar. Izven konteksta zatrjevane neenotnosti tožeča stranka navaja le sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 305/2009 in z njo polemizira, a omenjanje le ene zadeve že po naravi stvari ne zadošča za izkazovanje neenotnosti. V nadaljevanju pa tožeča stranka še trdi, da gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, a gre tudi tu za le prepis generalne klavzule iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, torej za golo, nekonkretizirano, neobrazloženo in neizkazano uveljavljanje razlogov za dopustitev revizije.

7. Odsotnost ustreznih obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije onemogoča vsebinski preizkus predloga, zato je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367. b člena tožnikov nepopolni predlog za dopustitev zavrglo.