Jedro

Sporazum, ki je vnesen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave. Glede sklepanja sporazuma o delitvi in načinu delitve zapuščine se po 163. členu ZD v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki se nanašajo na sklepanje sodne poravnave.

Te procesne predpostavke pa v konkretnem primeru niso bile izpolnjene, saj dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom, niti ni sodnik strankam poslal predloga poravnave, s tem pa sporazum o delitvi zapuščine ni bil sklenjen na način, da bi imel značaj in učinek sodne poravnave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah III, IV, V, VI in VII razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Stranke krijejo same svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju za dedinji po pokojnem razglasilo zunajzakonsko partnerko M.V. in hči S.K., vsako do 1/2 (I. točka izreka). V II. točki je ugotovilo obsegu zapuščine, in sicer v zapuščino po pokojnem spadajo denarna sredstva v višini 45.112,71 EUR, neizplačana pokojnina pri ZPIZ in osebni avtomobil Renault Megane. V III. točki izreka je ugotovilo, da znaša čista vrednost zapuščine 44.174,00 EUR, od katere je odmerilo sodno takso obema dedinjama. V IV. točki je v izrek povzelo dedni dogovor, sklenjen med dedinjama, v skladu s katerim osebno vozilo Renault Megane deduje S.K. do celote, zapustnikova denarna sredstva deduje M.V. do višine 10.000,00 EUR in S.K. do višine 35.112,71 EUR. Prav tako dedinja S.K. deduje neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ. V V., VI. in VII. točki je odredilo izplačilo denarnih zneskov dedinjama oziroma upravni enoti naložilo, da opravi prenos lastništva osebnega vozila.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje dedinja M.V. Navaja, da je sodišče dedni dogovor povzelo v sklep o dedovanju na podlagi zapisa posredovanega sodišču, ki pa ni bil niti zapisan niti podpisan na sodišču. Takšno ravnanje sodišča pa je materialnopravno nepravilno, saj slednji tudi ne predstavlja resnične in prave volje dedinje M.V. Dopis je pripravila S.K. ter ji ga dala v podpis z navedbo, da potrebuje slednje za sodišče. Ker dednega dogovora ni prebrala, izjava niti ne izraža njene prave in resnične volje. Sodišče pa je izdalo predmetni sklep o dedovanju, ne da bi sploh razpisalo zapuščinsko obravnavo ter preverilo verodostojnost predmetnih izjav. Dedni dogovor pa ima značaj sodne poravnave, vendar le, če je podpisan pred sodiščem. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se dedinja S.K. zavzema za potrditev sklepa o dedovanju, saj je M.V. dedni dogovor prebrala in se z njim tudi strinjala. Sicer pa takšen dogovor predstavlja civilno pravni sporazum po določbah obligacijskega prava in zanj ne veljajo določbe sodne poravnave.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka.

6. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče v predmetnem zapuščinskem postopku, v katerem predmet dedovanja niso nepremičnine, pozvalo obe dedinji, da se izjavita, kako bosta dedovali zapustnikovo premoženje oziroma, da navedeta, ali sprejmeta dediščino ali pa se ji odpovesta. Hkrati ju je pozvalo, da priglasita pogrebne stroške. opozorilo ju je, da bo po prejemu dednih izjav izdalo sklep o dedovanju brez obravnave, v kolikor pa odgovora ne bosta podali, se bo štelo, da sta se k dedovanju priglasili. Dedinji sta poslali podpisano izjavo, v kateri sta navedli, da sta se dogovorili in da M.V. deduje denarna sredstva v višini 10.000,00 EUR, vsa ostala denarna sredstva in osebno vozilo pa deduje S.K. Sodišče je brez razpisa zapuščinske obravnave izdalo sedaj izpodbijani sklep o dedovanju.

7. Sporazum, ki je vnesen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave.1Glede sklepanja sporazuma o delitvi in načinu delitve zapuščine se po 163. členu ZD v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki se nanašajo na sklepanje sodne poravnave. Sodna poravnava pa je veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi in ko ta zapisnik podpišejo (drugi odstavek 307. člena ZPP). Sodno poravnavo je mogoče skleniti tudi tako, da stranki podpišeta pisni predlog poravnave, ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik (tretji odstavek 307. člena ZPP).

8. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Te procesne predpostavke pa v konkretnem primeru niso bile izpolnjene, saj dedni dogovor ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom, niti ni sodnik strankam poslal predloga poravnave, s tem pa sporazum o delitvi zapuščine ni bil sklenjen na način, da bi imel značaj in učinek sodne poravnave.

9. Navedena kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Stranke krijejo same svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 Načelno pravno mnenje, Občna seja VSS 21. do 22. 12. 1983, VSK sklep Cp 662/2008 z dne 14. 4. 2019, VSL I Cp 438/2020 z dne 11. 6. 2020.