Jedro

ZUPJS v 33. členu določa, da se ne glede na določbe tega poglavja, lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Za odločitev v zadevi je bistveno, da se stanje presoja glede na čas, ko je tožnik vložil vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 30. 3. 2017 in št. ... z dne 5. 12. 2016 in da se tožniku prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da v obrazložitvi sodbe sodišče še vedno navaja kredit, položnice ter ostalo, kar pa za rešitev zadeve sploh ni pomembno, saj je vse že poravnal. Za pomoč je zaprosil ob smrti mame. Glede izrednih razmer pa navaja, da se je tedaj selil iz tretje etaže v pritličje in so s tem v zvezi tudi nastali stroški, za katere pa ni bil vprašan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1, pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 30. 3. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) št. ... z dne 5. 12. 2016. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik na CSD posredoval vlogo datirano z dne 12. 1. 2016. Uveljavljal je priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči zaradi plačila položnic, ki jih je k vlogi tudi priložil. Tožena stranka je njegovo zahtevo z odločbama št. ... z dne 2. 2. 2016 in št. ... z dne 20. 4. 2016 zavrnila. Tako odločitev pa je odpravilo sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. I Ps 734/2016 z dne 22. 9. 2016 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Naloženo ji je bilo, da dodatno razčisti dejansko stanje. Iz zapisnika o izjavi stranke, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa izhaja, da je v vlogi zaprosil za plačilo dolga za dodatno zdravstveno zavarovanje in za plačilo elektrike, s tem da je plačilo elektrike že poravnal. Ostaja pa mu še dolg do Vzajemne in sedaj še dolg do A., to pa je najemnina. Tožena stranka je z izpodbijanimi odločbami njegov tožbeni zahtevek ponovno zavrnila. Presodila je namreč, da tožnik ni v položaju materialne ogroženosti v katerem bi se znašel iz razlogov, na katere ne bi mogel sam vplivati oziroma ne izkazuje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom oziroma lastnim dohodkom družine ne more pokriti. S takim razlogovanjem se je strinjalo tudi sodišče prve stopnje in je tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

7. ZUPJS v 33. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)2 določa, da se ne glede na določbe tega poglavja, lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.

8. Za odločitev v zadevi je bistveno, da se stanje presoja glede na čas, ko je tožnik vložil vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči (12. 1. 2016). Tožnik je v vlogi kot tudi kasneje, ko je podal ustno izjavo na zapisnik pri CSD pojasnil, da izredno denarno socialno pomoč uveljavlja zaradi poplačila dolga, torej do poplačila že omenjenih računov, ki jih je tudi priložil k vlogi.

9. Tako iz tožbenih navedb kot tudi navedb v pritožbi pa izhaja, da je dolg po položnicah oziroma kredit že poravnal in da omenjeno za rešitev zadeve sploh ni pomembno. V tožbi omenja druge razloge in sicer naj bi izredno denarno socialno pomoč uveljavljal zaradi tega, ker mu je 8. 7. 2016 umrla mama in se je zaradi tega spet znašel v finančni stiski.

10. Kot je bilo že pojasnjeno gre v tem primeru za nova dejstva, ki na rešitev v sporni zadevi nimajo nobenega vpliva. V primeru, da je prišlo kasneje do določenih okoliščin, ki so bistveno vplivale na tožnikov finančni položaj oziroma če se je tožnik kasneje (po smrti mame) znašel v položaju materialne ogroženosti je to lahko kvečjemu podlaga za vložitev nove vloge za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. 11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.