Jedro

Morebitni kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP, saj predlagateljica izrecno navaja, da ni v nobenem posebnem odnosu z obdolžencem, torej ne navaja okoliščin, ki bi okvire kolegialnih odnosov presegli (tako sklep Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006 in I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 20750/2016 zoper obdolženega S.B. in obdolženo pravno osebo T.S.B. d.o.o., zaradi kaznivih dejanj po prvem odstavku 228. člena in drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), je okrožna sodnica, kateri je bila zadeva dodeljena v reševanje dne 6. 2. 2017, podala predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu navaja, da je obdolženec odvetnik, ki ima sedež svoje dejavnosti v Murski Soboti in tako pretežno ter pogosto prihaja na naslovno sodišče, kjer zastopa stranke v postopkih. Četudi z imenovanim odvetnikom ni v nobenem osebnem odnosu in ga srečuje le v okviru opravljanja njegove funkcije na sodišču, smatra, da je vendarle utemeljen predlog oziroma podan tehten razlog, da se za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na območju pristojnosti višjega sodišča, saj bo na ta način absolutno zagotovljen subjektivni in tudi objektivni vidik nepristranskosti sojenja, predvsem tudi z vidika oškodovancev, ki so navedeni v obtožbi tožilca.

2. Predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za takšen prenos podani drugi tehtni razlogi.

4. Predlagateljica prenosa krajevne pristojnosti v predlogu ni navedla tistih razlogov, ki bi lahko utemeljili prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Glede sklicevanja predlagateljice na to, da je obdolženi odvetnik, ki ima sedež svoje dejavnosti v Murski Soboti in tako pretežno ter pogosto prihaja na naslovno sodišče, kjer zastopa stranke v postopkih, predsednica senata pa ga srečuje ob opravljanju njegove funkcije na sodišču, sicer pa z imenovanim odvetnikom ni v nobenem osebnem odnosu z obdolžencem, s čimer predlagateljica očitno meri na prvi odstavek 35. člena ZKP, na katerega se sicer v predlogu ne sklicuje, pa je povedati, da ta okoliščina ni razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj dejstvo, da je obdolženec odvetnik, ki pretežno ter pogosto prihaja na naslovno sodišče, kjer zastopa stranke v postopkih, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost. Odvetniki namreč niso tesni sodelavci (sodnikov) nobenega od sodišč, saj gre za samostojen poklic, ki ga opravljajo v okviru pravosodja. Morebitni kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP, saj predlagateljica izrecno navaja, da ni v nobenem posebnem odnosu z obdolžencem, torej ne navaja okoliščin, ki bi okvire kolegialnih odnosov presegli (tako sklep Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006 in I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006).

5. Okoliščine, na katere se sklicuje predlagateljica, niso takšne, da bi lahko vzbudile razumen dvom v nepristranskost krajevno pristojnega sodišča in zato ne predstavljajo utemeljenih razlogov za prenos krajevne pristojnosti o kateri odloča višje sodišče. 6. Ker pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso podani, višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.