Jedro

Tožeča stranka v času izdaje izpodbijane začasne odločbe z gradnjo še ni zaključila, zato inšpektor ni mogel ugotoviti, kakšno bo končno stanje poškodb lokalne ceste in v kolikšni meri bo potrebna sanacija le-te. Zato je tožeči stranki pravilno izdal začasno odločbo, s katero ji je naložil, da zaradi bodoče sanacije poškodb ceste, do katerih je prišlo na relaciji, ki je bila določena z dovoljenjem za čezmerno in prekomerno uporabo občinske ceste, založi denarna sredstva, potrebna za sanacijo le-te.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano začasno odločbo je inšpektor Občinskega inšpektorata Mestne občine Koper tožeči stranki naložil, da mora takoj po prejemu odločbe založiti del sredstev v višini 7.000.000,00 SIT, za potrebe sanacije poškodb občinske lokalne ceste … (A. - B.) na relaciji od križišča z glavno cesto ... do gradbišča G., katere so nastale zaradi čezmerne in prekomerne uporabe le te, na transakcijski račun Mestne občine Koper. V točki 2. je odločil, da bo občinski inšpektorat, po končanih delih na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka izdal odločbo o sanaciji omenjene lokalne ceste, ki bo povzeta z odločbo o glavni stvari. Pod točko 3. je tožeči stranki do pridobitve dovoljenja pristojnega občinskega urada prepovedal vožnjo s tovornimi vozili, katerih skupna masa vozila presega maso 5 ton. V točki 4. je odločil, da bo o stroških postopka izdan posebni sklep, pod točko 5. pa, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ prve stopnje navaja, da je dne 26.9.2006 opravil ogled čezmerne in prekomerne uporabe lokalne ceste … (A. - B.), na relaciji od križišča z glavno cesto ... do gradbišča G. zaradi izvedbe prevozov gradbenega materiala, ki jih je opravljala tožeča stranka. Iz evidenc izdanih dovoljenj je nato ugotovil, da je Urad za gospodarske javne službe in promet pri Mestni občini Koper dan prej izdal tožeči stranki dovoljenje za prekomerno porabo omenjene občinske lokalne ceste in sicer za čas od 25.9. do 27.10.2006. Ob ponovnem inšpekcijskem pregledu stanja vozišča dne 28.10.2006 so bile ugotovljene na vozišču poškodbe, do katerih je prišlo zaradi čezmerne in prekomerne uporabe občinske ceste, ki so izraženi s kolesnicami ter izrivom asfaltnega in tamponskega sloja vozišča. Ugotovil je, da tožeča stranka z deli na lokaciji G. še ni končala, ni pa si pridobila novega dovoljenja za čezmerno in prekomerno uporabo omenjene občinske lokalne ceste. Inšpektor je zato upoštevaje javni interes izrekel prepoved uporabe ceste zavezanki z vozili, katere skupna masa presega določeno maso pet ton do pridobitve dovoljenja za vožnjo s težjimi tovornjaki. Nadalje je ugotovil, da bo po zaključku del potrebno ugotoviti dejansko stanje in z novo odločbo odločiti o sanaciji. Zaradi bodoče sanacije je tožeči stranki naložil, da založi del sredstev potrebnih za sanacijo lokalne ceste in si za prekomerno uporabo lokalne ceste pridobi ustrezna dovoljenja, kot to določa Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah v Mestni občini Koper. Začasno odločbo je izdal glede na to, da je na navedenem delu lokalne ceste že prišlo do poškodb le te, končnega stanja pa še ni mogoče ugotoviti, saj bo tožeča stranka do zaključka del ta del ceste še uporabljala za prevoze v zvezi z gradnjo. Župan Mestne občine Koper je z odločbo št. ... z dne 28.12.2006 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnil in v obrazložitvi odgovoril, na pritožbene ugovore tožeče stranke.

Tožeča stranka v tožbi predlaga odpravo odločbe Župana Mestne občine Koper št. ... z dne 28.12.2006, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo Občinskega inšpektorata Mestne občine Koper, št. ... z dne 28.12.2006. Glede na tožbene navedbe tožeče stranke, pa je sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS št. 105/06 – ZUS-1) štelo, da tožeča stranka izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bilo odločeno o pravici tožeče stranke.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je upravni organ prve stopnje odločbo izdal na podlagi določb Odloka občinskih cestah in Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Ugovarja tako ugotovljenemu dejanskemu stanju, kot višini sredstev, ki jih je bila dolžna po odločbi upravnega organa prve stopnje založiti za sanacijo poškodb lokalne ceste … (A. - B.). Ugovarja da ni jasno, kaj tožeča stranka sploh plačuje, oziroma kaj pomeni sanacija ceste A. - B. na relaciji od križišča z glavno cesto do gradbišča G. Iz Odloka o kategorizaciji občinskih cest Mestne občine Koper izhaja, da je pod številko ... kategorizirana cesta A. – B. – C. – D. – A., iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ne izhaja, na katerih mestih naj bi bila ta cesta poškodovana, tudi odločba organa druge stopnje nima razlogov o tem. V zvezi z asfaltirano potjo, ki se s ceste A. - B. odcepi proti predelu z ledinskim imenom G., pa navaja, da ta pot ni kategorizirana kot cesta, ki bi bila v lasti Mestne občine Koper, torej ji z ravnanjem tožeče stranke na tej cesti ni mogla nastati škoda. V zvezi z zatrjevanjem upravnega organa druge stopnje, da je potrebno pot na G. enačiti s kategorizirano cesto A. - B., pa navaja, da je to potrebno dokazati. Nadalje meni, da bi začasne ukrepe lahko upravni organ prve stopnje izrekel le, v kolikor bi bila cesta zaradi ravnanja tožeče stranke neprevozna. Inšpekcijski organ z začasnimi ukrepi ne terja takojšnje sanacije spornega odcepa ceste temveč terja le del škode, ki naj bi nastala, višina nadomestila za škodo pa v postopku ni bila ugotovljena niti obrazložena. Zaključuje, da tožeča stranka odškodnine ne more zahtevati v upravnem postopku ampak je to predmet odškodninske tožbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene. Navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi ugotovitev inšpektorja, ki je ob pregledu celotne trase ugotovil, da je zaradi preobremenitve le te prišlo do poškodb, kar je pristojni inšpektor ugotovil v zapisniku in tudi fotografiral. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev pa je bila ocenjena do takrat povzročena škoda, ki je bila povzročena zaradi izrednih prevozov dovoljenih z dovoljenjem za čezmerno in prekomerno uporabo občinske ceste št. ... z dne 25.9.2006, v katerem je tudi naveden potek trase, kar je jasno tudi tožeči stranki, saj je sama podala vlogo za izdajo dovoljenja za izredne prevoze na tem cestnem odseku. Ne-kategorizirane prometne površine, so prometne površine v javni lasti, ki niso kategorizirane na način iz 9. člena Odloka o občinskih cestah in drugih javnih površinah, to pa še ne pomeni, da morajo biti vse javne površine, ki se uporabljajo za promet kategorizirane kot ceste.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana začasna odločba pravilna in zakonita in ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče za to sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS -1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še navaja: V zadevi ni sporno, da je inšpektor občinskega inšpektorata Mestne občine Koper pri opravljanju inšpekcijskega nadzora zaradi prekomerne obremenitve občinske ceste ... (A. – B.), ugotovil, da je tožeča stranka s svojim tovornim vozilom težjim od 5 ton, opravljala prevoze na relaciji lokalna cesta ... (A. – B.) od križišča z glavno cesto ... do gradbišča G. V zadevi tudi ni sporno, da je Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper dne 25.9.2006 tožeči stranki izdal dovoljenje za čezmerno in prekomerno uporabo občinske lokalne ceste za čas od 25.9. do 27.10.2006 na relaciji od križišča z glavno cesto ... do gradbišča G. Iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da je inšpektor dne 28.10.2006 opravil pregled stanja vozišča na navedenem odseku ter ugotovil, da je na vozišču prišlo do poškodb, ki so izražene s kolesnicami ter izrivom asfaltnega in tamponskega sloja vozišča ter tako ugotovljena dejstva tudi fotografiral. Tožeča stranka v času izdaje izpodbijane začasne odločbe z gradnjo na omenjeni lokaciji še ni zaključila, zato inšpektor ni mogel ugotoviti, kakšno bo končno stanje poškodb lokalne ceste in v kolikšni meri bo potrebna sanacija le te, zato je na podlagi ugotovljenih dejstev ob upoštevanju 1. odstavka 221. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ( Ur. list RS 22/05 UPB-1 v nadaljnjem besedilu ZUP), 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. list RS 56/02-ZIN) ter 1. odstavka 80. člena Odloka o občinskih cesta in drugih javnih površinah (Uradne objave št. 80/99) tožeči stranki pravilno izdal začasno odločbo, s katero je tožeči stranki naložil, da zaradi bodoče sanacije poškodb ceste do katerih je prišlo na relaciji, ki je bila določena z dovoljenjem za čezmerno in prekomerno uporabo občinske ceste, ki ga je izdal Urad za gospodarske javne službe in promet Mestne občine Koper, založi denarna sredstva potrebna za sanacijo le teh.

Ugovori tožeče stranke, glede teže poškodb, trase ceste ter višine sredstev, ki bodo potrebna za odpravo poškodb niso utemeljeni. Začasna odločba se izda v upravni stvari, kadar je glede na okoliščine primera to neogibno potrebno (čl.221/1 ZUP). Inšpektor, je kot izhaja iz upravnega spisa, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovil, da zaradi prekomerne obremenitve na spornem odseku nastajajo poškodbe, ki jih bo potrebno sanirati, zato je po mnenju sodišča pravilno v skladu z 32. členom ZIN odredil ukrep, ki je bil v danem trenutku glede na to, da bi zaradi izreka prepovedi vožnje z tovornimi vozili tožeče stranke lahko nastala tožeči stranki velika gospodarska škoda, primeren in utemeljen. Iz upravnega spisa izhaja, da je na območju zaselka G. tožeča stranka opravljala gradnjo več stanovanjskih objektov, zato je izrekel sorazmeren začasen ukrep, s katerim je zaščitil javni interes, ki ga je dolžan ščititi, tožeči stranki pa omogočil nadaljnjo uporabo ceste. Upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka kljub nastajajočim poškodbam sporno cesto še zmeraj uporabljala za svoje gradbene prevoze, bo v navedeni inšpekcijski zadevi inšpektor moral upoštevaje določbe ZUP izdati odločbo o glavni stvari, na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega pred izdajo odločbe o glavni stvari. Sodišče pri tem poudarja, da izdaja začasne odločbe ne pomeni, da je v upravni zadevi že odločeno, saj se dejanska podlaga za izdajo začasne odločbe razlikuje od dejanske podlage za izdajo končne odločbe, s katero se bo razveljavila začasna odločba, ki je predmet tega upravnega spora ( čl.221/3 ZUP). Glede na začasnost izpodbijane odločbe pa je bilo po mnenju sodišča, dejansko stanje na katerem sloni, dovolj natančno ugotovljeno.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in materialno zakonita, tožba pa neutemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje v bistvenem delu za odločitev sodišča ni sporno.