Jedro

Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma (po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR) v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, saj je različno obravnavanje (diskriminacija) delavke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njeno zdravstveno stanje prepovedana, kot to določa 6. člen ZDR. Če pa bi izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi obravnavali po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR, pa je treba glede na dejanski stan potrebno poudariti, da trajne omejitve delovne zmožnosti ali izgubo le-te v invalidskem postopku ugotavljajo organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne pa zdravnik specialist medicine dela v zdravniškem spričevalu, izdanem po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da se ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 7. 3. 2012, nezakonita (I. točka), ter da se ugotovi, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki trajalo do dne 18. 12. 2012 (II. točka). Posledično navedenemu je odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožnici zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja za obdobje od 7. 5. 2012 do 18. 12. 2012, in sicer je dolžna tožnico prijaviti v socialna zavarovanja (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, starševsko zavarovanje) in za navedeno obdobje obračunati pripadajoča nadomestila plače v bruto znesku 821,92 EUR mesečno, od navedenih zneskov odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tako pridobljene neto zneske nakazati na TRR račun tožnice, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto plač od 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (III. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožnici izplačati odškodnino v znesku 4.931,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za plačilo do plačila. Višji tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine (še za znesek 5.495,60 EUR) je sodišče zavrnilo (IV. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 606,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila (V. točka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in sicer zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožnice zavrne v celoti, ter vse stroške postopka vključno s pritožbenimi stroški naloži v plačilo tožnici, vse v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od morebitne zamude dalje do plačila. Navaja, da je izpodbijana odločitev sodišča nepravilna in nezakonita. Tožena stranka je kot odpovedni razlog navajala tožničino neizpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev oziroma pogojev za delovno mesto peka zob, pri čemer se je sklicevala na zdravniške omejitve, navedene v zdravniškem spričevalu specialista medicine dela z dne 21. 1. 2011, ki je bilo tožnici izdano na podlagi obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda. Sodišče navede, da iz zdravniškega spričevala izhaja, da tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto peka zob, vendar z določenimi omejitvami. Tožena stranka je navedeno razumela tako, da pri tožnici ni ugotovljene trajne nezmožnosti oziroma trajnih omejitev za delo. Njene zdravstvene težave so se pojavile šele po 24 letih dela pri toženi stranki oziroma po 12 letih dela na delovnem mestu peka zob. Delavec se mora odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu pa v določilih 54. člena ZVZD-1. Na podlagi ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varnost in zdravje pri delu, med drugim tudi tako, da po veri naloge varovanja zdravja pri delu pooblaščenemu zdravniku (izvajalcu medicine dela) ter da zagotavlja delavcem zdravstvene preglede. Tožena stranka je bila na ugotovitve pooblaščenega zdravnika oziroma na njegovo zdravniško spričevalo vezana. Sodišče navaja, da trajne omejitve delovnih zmožnosti delavca ugotavljajo organi ZPIZ v invalidskem postopku. V nadaljevanju pa, da tožnica sicer nima priznane nobene kategorije invalidnosti. Tožena stranka tožnici ni mogla zagotoviti dela z omejitvami iz zdravniškega spričevala. Podana je 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so razlogi sodbe nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče v obrazložitvi sodbe neutemeljeno navaja, da so zdravstvene omejitve, na katere se sklicuje tožena stranka v tem postopku v zvezi s svojim odpovednim razlogom lahko podlaga zgolj za sprožitev postopka za priznanje invalidnosti in ne predstavljajo odpovednega razloga nesposobnosti po drugi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožnica ne more več opravljati dela peke zob, saj iz že same napotnice na usmerjeni obdobni zdravstveni pregled izhaja, da je tožničino delo peka umetnih akrilatnih zob, da so njeni predmeti dela testo za zobe in akrilatni polizdelki, ter da je delavka pri svojem delu izpostavljena hlapom metil, metakrilata, pri čemer se je delodajalec glede zahtev, ki jih mora izpolnjevati delavka na delovnem mestu, skliceval tudi na izjavo o varnosti z oceno tveganja, iz katere izhaja, da morajo delavci na delovnem mestu peka zob izvajati redne prehodne in obdobne zdravstvene preglede v skladu z določili pooblaščenega zdravnika, to je nad 3 leta. Tožena stranka tožnici nikoli ni očitala, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, pri čemer je tožena stranka pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi preverila vse možnosti zaposlitve tožnice na drugih ustreznih delih. Zato očitek sodišča, da bi tožena stranka dejstvo, ali določeno delovno mesto ustreza omejitvam tožnici iz zdravniškega spričevala lahko preverjala le v sodelovanju z ustreznim strokovnjakom - zdravnikom specialistom medicine dela, ni utemeljen. Pri toženi stranki tudi ne obstajajo potrebe po delu za polni delovni čas, kot ga je tožnica opravljala v času odpovednega roka, kar je direktorica tožene stranke, ki je bila zaslišana, izrecno poudarila, tožnica pa tega ni zanikala. Glede na navedeno je sodišče tožnici neutemeljeno priznalo pravice iz delovnega razmerja do prenehanja delovnega razmerja dne 7. 5. 2012 do 18. 12. 2012 (reintegracijski in reparacijski zahtevek). Prav tako je neutemeljena odločitev sodišča, da se tožnici prizna odškodnina po 118. členu ZDR, pri čemer je odškodnina glede na (ne) predložene dokaze neutemeljena in pretirana tudi po višini. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj so v sodbi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in razlogi v sodbi niso nejasni in med seboj v nasprotju. Ugotoviti je tudi, da ni podana smiselno bistvena kršitev iz 15. točke 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so po oceni pritožbenega sodišča jasni. Sodišče se je opredelilo do vseh relevantnih dejstev in izvedlo vse bistvene dokaze. Obveznost sodišča je, da dokazne predloge strank oceni, pretehta njihovo relevantnost glede na zatrjevana dejstva, ki jih želi stranka s tem dokazati ter izvede in se opredeli le do tistih dokazov, ki so bistvenega pomena za odločitev. Glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je potrebno tudi pojasniti, da je omenjena kršitev - protispisnost podana zgolj takrat, ko obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisniku o izpovedbah v postopku ter samimi listinami oziroma zapisniki, ne pa, če sodišče vsebino listin oziroma zapisnikov tolmači drugače kot stranka oziroma jim pripiše drugačen dokazni pomen. V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. ZPP v 8. členu določa, katera dejstva se štejejo za dokazana, o tem odloči sodišče po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Sodišče je na podlagi vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno navedlo, zakaj je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in glede trajanja delovnega razmerja in izplačila plače za ta čas ter glede izplačila odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem. - ZDR).

Sodišče prve stopnje po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnica in tožena stranka ter po zaslišanju tožnice ter zakonite zastopnice tožene stranke direktorice A.A. odločilo, da je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita in posledično odločilo glede trajanja delovnega razmerja za čas od 7. 5. 2012 do 18. 12. 2012 ter za plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 118. člena ZDR v višini 4.931,52 EUR. Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 1. 1999 na delovnem mestu „peka zob“. Tožena stranka je tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti dne 7. 3. 2012, iz katere izhaja, da tožnica ni sposobna za delo na tem delovnem mestu, ker ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev oziroma zahtev po zdravniškem spričevalu pooblaščenega zdravnika medicine dela dr. B.B. z dne 21. 1. 2011. Iz zdravstvenega spričevala izhaja, da tožnica ne sme prihajati v stik z akrilati, da delo lahko opravlja delno stoje, delno sede, pri čemer je tožena stranka ugotovila, da ji ne more zagotoviti drugega delovnega mesta in jo zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma je preverila možnost prekvalifikacije za drugo delo. Sodišče je pravilno ugotovilo, da iz zdravniškega spričevala izhaja, da tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto peka zob, vendar z naslednjimi omejitvami: za dela, kjer ni v stiku z akrilati ter za delno sedečo, delno stoječe delo. Tožnica sicer nima priznane nobene kategorije invalidnosti, pri čemer je specialist medicine dela izdal zdravniško spričevalo v okviru obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da mora delodajalec pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost, na podlagi določb Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), vendar pa trajne omejitve delovnih zmožnosti delavca ugotavljajo organi ZPIZ v invalidskem postopku. Tako tudi zdravstvene omejitve, na katere se tožena stranka sklicuje, ne predstavljajo odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s sprem. - ZDR) in sicer razlog nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (razlog nesposobnosti). Tako je bil dejansko pravi resnični razlog za odpoved imenovano redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti neizpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev oziroma pogojev za navedeno delovno mesto, kar dokazuje zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika medicine dela C. d.o.o., v D. - B.B., izdano z dne 21. 1. 2011, kar tudi izrecno navaja redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica prejela 7. 3. 2012. Iz odpovedi izhaja, da ji tožena stranka kot izhaja iz izvedenih dokazov tudi ni mogla zagotoviti drugega dela. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila tožnici podana redna odpoved iz razloga nesposobnosti zaradi tožničine trajne nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov. Iz tega razloga pa je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma (po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR) v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, saj je različno obravnavanje (diskriminacija) delavke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi glede na njeno zdravstveno stanje prepovedana, kot to določa 6. člen ZDR. Če pa bi izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi obravnavali po četrti alineji drugega odstavka 88. člena ZDR pa je treba glede na dejanski stan potrebno poudariti, da trajne omejitve delovne zmožnosti ali izgubo le-te v invalidskem postopku ugotavljajo organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne pa zdravnik specialist medicine dela v zdravniškem spričevalu, izdanem po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. Pritožbeno sodišče se ob navedenem sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 167/2013, pri čemer ocenjuje, da gre v konkretnem primeru za primerljivo zadevo.

Tožena stranka se pritožuje tudi na odmero odškodnine na podlagi določil 118. člena ZDR v znesku 4.931,52 EUR, pri čemer je sodišče višji tožbeni zahtevek tožnice iz tega naslova v višini 5.495,60 EUR zavrnilo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo osebne okoliščine tožnice, pri čemer je ugotovilo, da so njene zaposlitvene možnosti manjše glede na njeno starost 46 let in zdravstvene omejitve, pri tem pa je tudi sodišče pravilno upoštevalo trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki in sicer, da je tožnica pri toženi stranki delala 25 let, od tega na delovnem mestu peka zob več kot 12 let. Tako ima tožnica, ki je sicer po poklicu komercialistka omejene delovne izkušnje, pri čemer tožnica do zaključka glavne obravnave nove zaposlitve ni našla. Glede na tožničino povprečno bruto plačo v višini 821,92 EUR in upoštevanje ostale objektivne in subjektivne okoliščine, je primerna odškodnina v znesku 5.495,60 EUR.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne odgovarja, saj ocenjuje, da so za odločitev v predmetni zadevi irelevantni.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in sicer iz razloga, ker gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja po določilih Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 s sprem. - ZDSS-1), pa tudi sicer tožena stranka s pritožbo ni uspela.