7. 3. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Združenja umetnikov Paviljon, Komen, ki ga zastopa Kristofer Bogdan Meško, na seji 7. marca 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 16.a in 16.b člena v zvezi z 59. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

2.V preostalem delu se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper:

– dopis predsednika Državnega zbora št. 005-01/12-2/2, 000-04/12-13/2, 500-01/12-16/2, 520-01/12-3/2 z dne 7. 9. 2012;

– dopis vodje Kabineta predsednika Državnega zbora (vabilo na sestanek) z dne 7. 9. 2012;

– dopis vodje Kabineta predsednika Državnega zbora (prestavitev sestanka) z dne 7. 9. 2012;

– dopis Ministrstva za notranje zadeve št. 001-100/2012/3 (1322-02) z dne 10. 9. 2012;

– dopis Ministrstva za notranje zadeve št. 001-100/2012/2 (1322-01) z dne 10. 9. 2012;

– dopis Ministrstva za notranje zadeve št. 001-100/2012/4 (1322-02) z dne 10. 9. 2012 in

– dopis Ministrstva za notranje zadeve št. 001-100/2012/5 (1322-01) z dne 19. 9. 2012

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik (vlagatelj pobude volivcem za vložitev štirih predlogov zakonov) vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI). Zatrjuje, da je cel referendumski postopek protiustaven, pravno nepredvidljiv in žaljiv tako za pobudnika zbiranja podpisov kot za volivke in volivce. Izpostavlja ureditev zbiranja podpisov iz 16.b člena ZRLI, za katero meni, da je globoko podnormirana, saj naj ne bi omogočala resne možnosti za nadomestitev izpada podpisov, ki nastane ob glavnem načinu zbiranja podpisov, tj. z vnaprejšnjo overitvijo podpisov na upravnih enotah. Zatrjuje neskladje s 1., 2., 3., 5., 14., 15., 16., 21., 22., 23., 25., 26., 32., 34., 35., 37., 38., 39., 41., 43., 44., 63., 66., 87., 88., 90., 114., 120., 153. in 161. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče takoj odpravi vsakršno vnaprejšnje overjanje podpisov na upravnih enotah ali na štiri dodatne načine, ki jih določa 16.b člen ZRLI, in povrne pravico do predhodnega zakonodajnega referenduma.

Hkrati vlaga ustavno pritožbo zoper dopise predstavnikov Državnega zbora in Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z zbiranjem podpisov volivcev za začetek postopka za sprejem Predloga zakona o referendumu in ljudski iniciativi (št. 005-01/12-2/1), Predloga zakona o osnovnem bivanju (št. 000-04/12-13/1), Predloga zakona o samozdravljenju (št. 500-01/12-16/1) in Predloga zakona o konoplji (št. 520-01/12/3/1). Meni, da so ti dopisi protiustavni iz istih razlogov, iz katerih naj bi bil protiustaven ZRLI.

B. – I.

Pobudnik utemeljuje pravni interes z dejstvom, da je bil v času vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti vlagatelj pobude volivcem za vložitev predlogov zakonov, ki so navedeni v 2. točki obrazložitve tega sklepa.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Čeprav v roku, ki je bil določen za zbiranje podpisov v podporo predlogom zakonov, za nobenega od teh predlogov ni bilo zbranih pet tisoč overjenih podpisov volivcev, kot to zahteva 58. člen ZRLI, [1] pobudnik glede na svoj položaj v postopku ljudske zakonodajne iniciative izkazuje pravni interes za izpodbijanje ZRLI. Ustavno sodišče je pobudniku priznalo pravni interes za izpodbijanje tistih določb ZRLI, ki se neposredno nanašajo na položaj pobudnika volivcem za vložitev predloga zakona, tj. 16.a in 16.b člen v zvezi z 59. členom ZRLI. V preostalem delu je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZRLI zavrglo (2. točka izreka).

B. – II.

Pobudnik vsebinsko konkretizira le očitek o protiustavni ureditvi načina zbiranja podpisov iz 16.b člena ZRLI, ki naj bi prekomerno oteževal izražanje podpore predlogu zakona oziroma pravico do zakonske iniciative (88. člen Ustave). Na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZRLI velja izpodbijana določba tudi za zbiranje podpisov v postopku ljudske zakonodajne iniciative. Pobudnik zatrjuje, da zbiranje podpisov z osebnim podpisovanjem obrazcev pred pristojnim državnim organom v podporo predlogom zakonov prekomerno omejuje pravico do zakonodajne ljudske iniciative iz 88. člena Ustave in da so drugi načini zbiranja podpisov, ki so prav tako določeni v 16.b členu ZRLI, podnormirani. Ustavno sodišče se je z vprašanjem ustavnosti 16. b člena ZRLI že ukvarjalo. Z odločbo št. U-I-54/09 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 34/11) je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 16.b člena ZRLI zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Presojalo je očitke v zvezi s postopkom zbiranja podpisov v zadnji fazi predhodnega postopka v okviru naknadnega zakonodajnega referenduma. Tudi v navedeni zadevi je pobudnica zatrjevala, da je v neskladju z Ustavo, da ZRLI referendumskemu pobudniku v zadnji fazi predhodnega postopka ne dopušča zbiranja podpisov "na ulici", temveč lahko volivci dajo podporo samo z osebnim podpisovanjem obrazcev pred pristojnim državnim organom, kar naj bi bilo preveč omejujoče. Ustavno sodišče je, sklicujoč se na odločbo št. U-I-217/02 z dne 17. 2. 2005 (Uradni list RS, št. 24/05, in OdlUS XIV, 6), ponovilo stališče, da je vloga referendumskega pobudnika v tej fazi sicer pomembna, saj je od njegovega angažiranja v precejšni meri odvisno, ali bo pobuda postala zahteva, vendar pa mora država poleg učinkovitega izvrševanja pravice do referendumskega odločanja zagotoviti tudi, da pri tem ne bo prihajalo do morebitnih nepravilnosti ali celo zlorab. Po presoji Ustavnega sodišča enako velja tudi za postopek ljudske zakonodajne iniciative, ki je formalizirana oblika sodelovanja državljanov pri oblikovanju pomembnih pravno političnih odločitev in za uresničevanje katere je (drugače kot pri pravici do peticije iz 45. člena Ustave) predpisan poseben postopek.[2] Tudi v postopku zbiranja podpisov za vložitev predloga zakona mora zakonodajalec zagotoviti, da zakonska ureditev zbiranja podpisov na eni strani služi uveljavljanju pravice do ljudske zakonodajne iniciative kot obliki neposredne demokracije, na drugi strani pa preprečuje morebitne zlorabe te pravice in zagotavlja njeno pridobitev pod enakimi pogoji v vseh primerih ter na ta način tudi preprečuje arbitrarne odločitve državnih organov, ki sodelujejo v tem postopku. Zakonodajalec ima zato pooblastilo, da po svoji presoji izbere tisti način zbiranja podpisov v podporo predlogu zakona, za katerega meni, da bo zadostil navedenim ciljem. Za presojo, ali bi bil kakšen drug način dajanja podpore bolj ustrezen od veljavnega, Ustavno sodišče ni pristojno. Pristojno bi bilo le v primeru, če bi bil način dajanja podpore določen tako, da bi dejansko onemogočal oziroma nesorazmerno oteževal izražanje podpore predlogu zakona, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Zato so navedbe pobudnika o protiustavnosti 16.b člena v zvezi z 59. členom ZRLI očitno neutemeljene. Očitkov o protiustavnosti 16.a člena ZRLI pa pobudnik posebej ne utemelji, zato Ustavno sodišče pobude v tem delu ni moglo preizkusiti.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 16.a in 16.b člena v zvezi z 59. členom ZRLI zavrnilo kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka).

B. – III.

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker izpodbijani dopisi niso posamični akti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerimi bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 25. člena in prve alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa je bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]Predsednik Državnega zbora je na podlagi 16.a člena in drugega odstavka 59. člena ZRLI enotno za vse štiri zakonske predloge kot prvi dan šestdesetdnevnega roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogom določil sredo, 12. 9. 2012, kot zadnji dan pa soboto, 10. 11. 2012.

[2]Povzeto po I. Kaučič v F. Grad in drugi, Državna ureditev Slovenije, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1999, str. 254.