Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno: - da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali - da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oziroma odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno: - da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali - da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oziroma odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo tožbi zoper odločbo Agencije za energijo št. 213- 28/2018- 10/464 z dne 20. 12. 2019 ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v nov postopek (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka). Izpodbijana odločba se nanaša na ugotovitev primanjkljaja omrežnine za leto 2017. 2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da je Agencija v ponovljenem postopku, s tem, ko je odločila, da so nove naloge (ki rezultirajo v priznanju toženke pri odmeri presežka omrežnine po drugem odstavku 50. člena Akta o metodologiji 2015), le naloge, ki jih morajo operaterji začeti izvajati znotraj regulativnega obdobja, na podlagi zakona ali drugega predpisa, pri čemer operater teh nalog prej ni izvajal, ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem Upravnega sodišča iz sodbe I U 2564/2018 z dne 3. 7. 2019 glede uporabe materialnega prava. Skladno z novejšo prakso Vrhovnega sodišča lahko upravni organ od stališča sodišča odstopi le tedaj, ko se pojavijo utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč. V obravnavanem primeru pa ne gre za tako situacijo, saj so pravne podlage, na katerih je sodišče v sodbi I U 2564/2018 izoblikovalo svoje stališče, enake, enake pa so tudi dejanske okoliščine. Razlogi, ki jih toženka navaja v odločbi, niso nove ali druge pravne podlage, gre za razloge, s katerimi toženka utemeljuje svoje nestrinjanje s stališčem v sodbi I U 2564/2018 in se vsi nanašajo na razlago pojma „nova naloga“. Toženka se tudi ni oprla na stališče, da gre za razlago pravil stroke oziroma strokovnih vprašanj glede ekonomske regulacije in da zato na tako razlago ni vezana. Pa tudi, če bi navedeno zatrjevala, takšnemu ugovoru sodišče ne bi moglo slediti zaradi pravice do učinkovitega sodnega varstva in učinkovitega neodvisnega in nepristranskega sodnega nadzora nad delom uprave.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. Dopuščeno vprašanje se nanaša na opredelitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja. Predlagateljica v predlogu zatrjuje, da je materialnopravno zmotno stališče Upravnega sodišča, da je treba drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji 2015 razlagati tako, da se nanaša tudi na stroške, ki so nastali z novim obsegom in načinom izvajanja že obstoječih nalog. Meni, da je nova naloga le tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oziroma odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal. Gre torej za razlago drugega odstavka 50. člena Akta o metodologiji 2015. Glede tega vprašanja jasne sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.