Jedro

Skladno s 13. členom ZPP lahko sodišče v položaju, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, tudi samo reši to vprašanje (z učinkom le v konkretni pravdi). Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo tam zadeva kmalu rešena.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 593/2024.

2.Zoper prekinitev postopka se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena ZPP in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 338. člena ZPP pritožila tožeča stranka in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklene, da se postopek ne prekine oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je odgovorila tožena stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnica je s prvotno tožbo zoper toženko zahtevala, da sodišče ugotovi, da je najemno razmerje iz pogodbe z dne 7. 5. 2014 in pripadajočimi tremi aneksi prenehalo 11. 2. 2024 na podlagi njene odpovedi z dne 3. 2. 2023. Po dovoljeni spremembi tožbe z dne 12. 2. 2024 tožnica od toženke zahteva, da izprazni in izroči nepremičnine, ki so predmet najemnega razmerja, za katerega zatrjuje, da je prenehalo na podlagi njene odpovedi z dne 3. 2. 2023. Spremenjeni tožbeni zahtevek utemeljuje tako na obligacijskopravni podlagi kot na stvarnopravni podlagi.

6.Toženka že od odgovora na tožbo nasprotuje tožničinemu tožbenemu zahtevku z navedbami, da odpoved najemne pogodbe z dne 3. 2. 2023 ni veljavna, ker gradnja potniškega centra A., ki je po 16. členu iz najemne pogodbe podlaga za uveljavitev predčasne odpovedi pogodbe, ni izkazana. Posledično je zoper tožnico kot toženko vložila tožbo v pridruženi zadevi VIII Pg 1740/2023, s katero je zahtevala, da sodišče ugotovi, da najemna pogodba ni bila veljavno odpovedana, da je odpoved dne 3. 2. 2023 brez pravnega učinka, da najemno razmerje še vedno obstaja in se nadaljuje 31. 12. 2025 ter da je tožnica dolžna dopustiti uporabo nepremičnin, ki so predmet najema. Spremenjenemu tožbenemu zahtevku tožnice v zadevi VII Pg 19/2024, to je na izpraznitev in izročitev nepremičnin, dodatno nasprotuje s trditvami, da ima pravno podlago, da ima te nepremičnine v dejanski posesti in da jih uporablja, primarno, ker je njihova lastnica oziroma podrejeno, ker ima na nepremičninah stavbno pravico.

7.Za ugotovitev obstoja lastninske pravice (nad temelju pravil o gradnji na tujem svetu po paragrafu 408 Občega državljanskega zakonika, ODZ) in podredno za ugotovitev obstoja stavbne pravice na nepremičninah, katerih izpraznitev in izročitev zahteva tožnica v tej zadevi, je toženka 6. 6. 2024 vložila tožbo, ki se sedaj vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 593/2024. Zaradi tega je predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zadevi II P 593/2024, ker gre za predhodno vprašanje.

8.Sodišče prve stopnje je v tej zadevi že drugič prekinilo postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja in sicer je ponovno odredilo prekinitev postopka zato, ker je ocenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) o obstoju lastninske pravice na temelju pravil o gradnji na tujem svetu po paragrafu 408 ODZ in podrejeno zaradi obstoja stavbne pravice na spornih nepremičninah.

9.Določba 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. ZPP v 13. členu določa, da v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, odredi prekinitev postopka (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) do pravnomočne odločitve na matičnem področju. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba glavni stvari.

10.Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je sklep o prekinitvi postopka pomembna procesna odločitev, ki vpliva na pravico strank do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku ter se prepleta s temeljnimi načeli pravdnega postopka (načelo ekonomičnosti, smotrnosti, kontradiktornosti, prepovedi zlorabe pravic in razpolaganja z nedovoljenimi zahtevki). Sodišče mora zato opraviti skrbno in celostno presojo ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna, ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka), kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje, ali gre morda za zlorabo pravic ene izmed strank, očitno neutemeljeno zahtevo o prekinitvi, prima facie jasno rešitev predhodnega vprašanja, ipd. Skladno s 13. členom ZPP lahko sodišče v takem položaju, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, tudi samo reši to vprašanje (z učinkom le v konkretni pravdi). Kako bo ravnalo, je torej v diskreciji sodišča, pri čemer mora upoštevati načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter tudi konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo tam zadeva kmalu rešena.

11.V obravnavani zadevi gre za izpraznitev in izročitve nepremičnine zaradi zatrjevanega prenehanja najemne pogodbe, torej neobstoja pravne podlage za uporabo tožničinih nepremičnin. Bistveno za obravnavano zadevo je (predhodno) vprašanje ali ima tožena stranka veljavno pravno podlago za uporabo nepremičnine, torej ali je lastnica spornih nepremičnin ozr. podrejeno ali ima stavbno pravici na njih, kot sama zatrjuje.

12.Pomembno za odločitev o prekinitvi postopka tudi je, da je bilo že pravnomočno ugotovljeno, da toženka ni lastnica nepremičnin, kar je potrdilo tudi Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 29/2013, dne 25. 7. 2013. Vrhovno sodišče je poudarilo, da tam tožeča stranka (tu tožena stranka) ni lastnica spornih zemljišč, saj lastninske pravice ni pridobila na zatrjevanih podlagah, to je zakonodaje o lastninjenju zemljišč in priposestvovanju.

13.V novi tožbi II P 593/2024 tam tožeča (tu tožena) stranka zatrjuje, da je postala lastnica na drugi pravni podlagi, to je določil Občega državljanskega zakonika (ODZ) oziroma podrejeno, da ima stavbno pravico na spornih nepremičninah in sodišče prve stopnje je ocenilo, da gre za predhodno vprašanje ter zaradi tega prekinilo postopek.

14.Pritožnica v pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da gre za predhodno vprašanje, saj je pri spornih nepremičninah v zemljiško knjigo na podlagi menjalne pogodbe vpisana lastninska pravica Mestne občine A. Ob upoštevanju določil 10. in 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ter 8. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je podana zakonska domneva o zemljiškoknjižnem lastniku, ki je vpisan v zemljiško knjigo in zagotovljeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter resničnost podatkov. Pritožnica še pripominja, da je sodišče s takšnim sklepom dejansko omogočilo splošno prakso najemnikom nepremičnin, da po ali pred iztekom najemne pogodbe vložijo tožbo za ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah in na ta način onemogočijo lastniku nepremičnine pridobitev posesti pred pravnomočnim končanjem postopka o ugotovitvi lastninske pravice, kljub prenehanju veljavnosti najemne pogodbe in tako obdržijo posest nepremičnin brez pravne podlage.

15.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je postopek II P 593/2024 začet eno leto kasneje kot pravda v tej zadevi Pg 19/2024. Pritožnica navaja, da gre v tem primeru za toženkino zlorabo postopkov, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu le pavšalno zaključilo, da o lastninski pravici tožene stranke na nepremičninah na zatrjevanem temelju, to je gradnji na tujem svetu po ODZ, še ni bilo pravnomočno odločeno. Pritožnica opozarja še, da iz sodbe II Cp 1053/2008 jasno izhaja, da je sodišče presojalo tudi druge materialne podlage, vendar iz razloga, ker je objekt provizorij in so bile nepremičnine v družbeni lasti in lastninska pravica tam tožeče (tu tožene) ni mogla nastati po nobenem izmed takrat veljavnih relevantnih zakonov, torej tudi ne na podlagi določb ODZ. Zoper to sodbo je bila vložena tudi revizija na Vrhovno sodišče, ki je višjemu sodišču naložilo, da preizkusi ugotovitev lastninske pravice tudi na materialnopravni podlagi določb ZLNDL, kar je Višje sodišče v Ljubljani storilo s sodbo II Cp 2269/2012 z dne 5. 9. 2012, zoper katero je tam tožeča (tu tožena) stranka vložila tudi revizijo, ki jo je sodišče Republike Slovenije s sodbo II Ips 29/2013 zavrnilo. Sodišče je tako ugotovilo, da tam tožeča (tu tožena) stranka ni lastnica spornih nepremičnin in zato zahtevku ni bilo mogoče ugoditi niti na podlagi določb ZLNDL.

16.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka neuspešno zahtevala sodno ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah že v času od leta 2011 do 2013. Toženka je v tem postopku že predlagala prekinitev po njeni vložitvi tožbe III Pg 1740/2023, s katero tam tožnica (tu toženka) zahteva dopustitev uporabe spornih nepremičnin in ugotovitev neveljavnosti odpovedi najemne pogodbe, ter sedaj po združitvi tega postopka z VII Pg 19/2024 ponovno predlaga prekinitev postopka. Pritožbeno sodišče meni, da je prekinitev postopka ob takšnih okoliščinah primera v nasprotju s pravico tožeče stranke do sojenja v razumnem roku in meji na zlorabo pravic. Poleg tega sta v tej zadevi stranki izmenjali že kar nekaj pripravljalnih vlog in ta zadeva teče eno leto dlje kot zadeva, ki jo je tožena stranka vložila glede obstoja lastninske pravice ter sta zato postopka v različnih fazah in ne obstojijo realne možnosti, da bo v tisti zadevi odločeno hitreje kot v tej in zato odločitev o prekinitvi do pravnomočnega zaključka rednega pravdnega postopka pred pravdnim sodiščem v zadevi II P 593/2024 Okrožnega sodišča v Ljubljani ni smotrna. Stranki sta v tem gospodarskem sporu v svojih vlogah tudi podali navedbe v zvezi s trditvami o obstoju lastninske pravice na drugi pravni podlagi, torej ODZ, in ima sodišče prve stopnje na voljo pisno procesno gradivo za odločitev o tem.

17.Obiter dictum pritožbeno sodišče pritrjuje navedbam pritožnice, da je treba v primerih odpovedi najemne pogodbe, kjer naj bi postopki potekali tekoče, še posebej skrbno presoditi ugovore tožene stranke o obstoju lastninske pravice oziroma druge pravne podlage, ki naj bi bila temelj za to, da uporablja neko nepremičnino, kot predhodnega vprašanja, zaradi katerega se postopek prekine.

18.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Stranki sta zahtevali povrnitev stroškov pritožbe, odločitev o njih se pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Najprej je zaradi vložitve te tožbe sodišče prve stopnje dne 12. 6. 2024 prvič prekinilo postopek zaradi tega, ker ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Po razveljavitvi sklepa višjega sodišča (I Cpg 419/2024 z dne 21. 10. 2024) pa je obe zadevi združilo v enotno obravnavanje.

2Glej VSL Sklep I Cp 1144/2023, II Ips 398/2000.

3Podobno glej Rijavec V. v: Ude L., Galič A. (ur.), Zakon o pravdnem postopku, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 307 in VSL III Cp 183/2025 z dne 19. 2. 2025.

4Tožba vložena 6. 6. 2024.

5Tožba vložena 7. 6. 2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1, 206/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.