Jedro

Država na podlagi zakona in po zakonsko predvidenem postopku (130. člen ZD) prevzame aktivno premoženje zapustnika zaradi domneve, da dedičev ni. Kar se tiče aktivnega premoženja je položaj države, ki prejme premoženje zapustnika brez dedičev (ali so ti nevredni ali se odpovedo dedovanju), sicer podoben položaju dediča. Kaduciteta namreč ni zakonito dedovanje, pač pa poseben način prehoda premoženja umrlega na državo, ki temelji na posebni vezi med zapustnikom in državo.

Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide na državo v trenutku zapustnikove smrti - za nazaj, vendar pa v primeru, če nekaj ni bilo od zapustnika v trenutku njegove smrti, z izdajo kaducitetnega sklepa ne postane last države.

Po novejši ureditvi pa na državo ne preidejo zapustnikovi dolgovi (prvi odstavek 142.a člena ZD), saj v primeru, če noben upnik po pozivu sodišča ni predlagal stečaja zapuščine brez dedičev terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil zapustnik samski, potomcev ni zapustil, pokojni so tudi že starši, tako bi po zakonu dedovali sestra A. A. in B. B., vsaka do 1/2, ki sta se dedovanju po zakonu odpovedali (I. A izreka sklepa). V točki II. A izreka je ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva na osebnem računu zapustnika pri banki d. d. v negativnem znesku - 2,70 EUR in lastništvo neregistriranega motornega vozila znamke Clio 1. 4., VIN ..., ter da drugega premoženja, ki bi spadalo v zapuščino, ni ugotoviti, med odbitke pa priznalo pogrebne stroške in stroške postavitve nagrobnega spomenika v znesku 6.000,00 EUR, terjatev Republike Slovenije iz plačila denarne socialne pomoči v višini 31.777,43 EUR, terjatev C. d. o. o. v višini 2.088,07 EUR, terjatev D. d. o. o. v višini 1.102,84 EUR, terjatev C. d. o. o. v višini 114,68 EUR in terjatev E. d. d. v višini 591,89 EUR, tako da vrednosti zapuščine ni. V točki II izreka je odločilo, da zapuščina, ki jo predstavljajo denarna sredstva na osebnem računu zapustnika pri banki d. d. v znesku - 2,70 EUR in lastništvo zgoraj navedenega motornega vozila po 9. členu Zakona o dedovanju postane lastnina Republike Slovenije in odredilo, da se denarna sredstva prenesejo na Republiko Slovenijo, upravljavca Ministrstvo za finance, lastništvo motornega vozila pa se prenese na Republiko Slovenijo, upravljavca Ministrstvo za javno upravo.

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo Republika Slovenija iz vseh pritožbenih razlogov iz 383. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Navaja, da se v skladu z 219. členom ZD zapuščina brez dedičev res izroči Republiki Sloveniji, vendar bi moralo sodišče prve stopnje še pred izročitvijo premoženja zanesljivo ugotoviti, ali in kje se nahajajo posamezne stvari iz zapuščine v trenutku odločanja. Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni preverilo, ali avtomobil CLIO 1. 4., VIN: še obstaja in kje se nahaja, glede na to, da gre za odjavljeno vozilo, leto izdelave 1999, z veljavnostjo registracije do 28. 9. 2020. Morda sporno vozilo v naravi niti ne obstaja več, lahko je bilo odtujeno ali uničeno. Kljub temu, da Republika Slovenija za zapustnikove dolgove ne odgovarja, mora vedeti, če sporno vozilo obstaja in kje se nahaja, da ga sploh lahko prevzame.

Takšno motorno vozilo je lahko tudi nevarna stvar, saj lahko pride do samovžiga, iz njega lahko odtekajo tekočine in povzročajo nevarnost za okolje, z njim lahko druga oseba povzroči prometno nesrečo ipd. Zato je pomembno, da zapuščinsko sodišče v trenutku odločanja ugotovi, če predmet zapuščinske mase v naravi sploh obstaja, ter kje oziroma pri kom se nahaja, da ga lahko Republika Slovenija prevzame, uredi lastništvo v potrebnih evidencah ter ustrezno ravna z nevarno stvarjo. Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitetno upravičenko preide zapuščina s trenutkom zapustnikove smrti in kljub temu, da ne gre za dedovanje, je zapuščinsko sodišče po stališču sodne prakse pred izdajo sklepa o izročitvi zapuščine v smislu 219. člena ZD dolžno zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja zapuščina oziroma stvari iz zapuščine (tako sklepi I Cp 2087/2020, I Cp 192/2015, III Cp 1023/2016 in Cp 75/2022), kar pa v predmetni zapuščinski zadevi glede spornega osebnega vozila ni bilo storjeno.

Republika Slovenija pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče povzema kot pravilne zaključke sodišča prve stopnje iz obrazložitve sklepa o prehodu premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja na državo (219. člen ZD). Država na podlagi zakona in po zakonsko predvidenem postopku (130. člen ZD) prevzame aktivno premoženje zapustnika zaradi domneve, da dedičev ni. Kar se tiče aktivnega premoženja je položaj države, ki prejme premoženje zapustnika brez dedičev (ali so ti nevredni ali se odpovedo dedovanju), sicer podoben položaju dediča. Kaduciteta namreč ni zakonito dedovanje, pač pa poseben način prehoda premoženja umrlega na državo, ki temelji na posebni vezi med zapustnikom in državo. V tem primeru ne gre za originaren (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Kljub temu pa sklep sodišča, s katerim se zapuščina izroči državi, še vedno nima konstitutivnega značaja (torej ne ustanavlja lastninske pravice države), temveč je tako kot sklep o dedovanju, deklaratorne narave. Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide na državo v trenutku zapustnikove smrti - za nazaj, vendar pa v primeru, če nekaj ni bilo od zapustnika v trenutku njegove smrti, z izdajo kaducitetnega sklepa ne postane last države.

5.Po novejši ureditvi pa na državo ne preidejo zapustnikovi dolgovi (prvi odstavek 142.a člena ZD), saj v primeru, če noben upnik po pozivu sodišča ni predlagal stečaja zapuščine brez dedičev terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnejo. Posledično, s 4. členom ZD-C noveliran 9. člen ZD določa, da zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, razen če se takšna zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev.

6.Kot izhaja iz podatkov spisa, in kar je nesporno, v obravnavani zadevi nihče od upnikov ni predlagal stečaja zapuščine brez dedičev. Ker je bilo osebno vozilo CLIO 1. 4., VIN: last zapustnika v času njegove smrti (kar nedvomno izhaja tudi iz izpiska iz uradne evidence, ki ga je pritožbi priložila pritožnica), je odločitev sodišča prve stopnje, da se to premoženje prenese na Republiko Slovenijo, ki se temu premoženju tudi ne more odpovedati, pravilna. Osebno vozilo je postalo last države že z zapustnikovo smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bi moralo sodišče prve stopnje v času odločanja, pred izdajo izpodbijanega sklepa opravljati poizvedbe o tem, kje se navedeno vozilo in njegovi ključi nahajajo. Razen tega sodišču prve stopnje te obveznosti ne nalaga nobena določba ZD (niti 219. člen ZD), niti noben drug predpis.

7.Iz zgoraj navedenih materialnopravnih razlogov ni utemeljeno sklicevanje pritožbe na zadeve Cp 75/2022, I Cp 2087/2020, III Cp 1023/2016 z dne 13. 4. 2016 in I Cp 192/2015. Sklep VSL I Cp 2087/2020 z dne 21. 12. 2020 namreč zavzema enako stališče, kot je obrazloženo v tem sklepu, med tem ko je v zadevah VSL I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015 in III Cp 1023/2016 z dne 13. 4. 2016 šlo za vprašanje, ali je v času zapustnikove smrti predmet sploh obstajal, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.

8.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

ZD v 219. členu določa, da kadar sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja.

2Tako VSRS II Ips 289/2015 z dne 8. 6. 2017.

3SPZ v 39. členu določa, da se lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa, 41. člen SPZ pa, da se z dedovanjem pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti. Takšno je stališče tudi sodne prakse, kot je sodba VSRS II Ips 289/2015 z dne 8. 6. 2017.

4Tako tudi sklep VSL I Cp 2087/2020 z dne 21. 2. 2020.

5Tako VSRS II Ips 289/2015 z dne 8. 6. 2017, točka 12 obrazložitve.

6Navedena določba je bila v ZD vnešena z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C), Ur. l. RS št. 63/16 z dne 7. 10. 2016.

7Tako Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju (ZD-C), EPA 1034-VII, EVA 2015-2030-0018, Poročevalec DZ, št. 1154 z dne 12.02.2016, str. 39.

8Prvi odstavek 142.b člena ZD določa, da lahko upnik zahteva, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, če v šestih mesecih po prejemu obvestila o zapuščini brez dedičev oziroma v šestih mesecih od dneva objave oklica, če gre za neznanega upnika: 1. prijavi to zahtevo v zapuščinskem postopku in 2. vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.

9Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 68 in 69.

11219. člen ZD določa, da kadar sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja.

12Prav tako sklepa VSM I Cp 261/2023 z dne 13. 6. 2023 in I Cp 234/2023 z dne 4. 4. 2023.