Jedro

Okoliščine, zaradi katerih se toženka ni odzvala na pisno opozorilo tožeče stranke, da z oddajanjem stanovanja v podnajem krši najemno pogodbo, niso zakonsko opravičljive in jih v sporu zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se toženki odpove najemno razmerje po najemni pogodbi z dne 27. 3. 1995 za stanovanje št. 38, v izmeri 43,30 m2, ki se nahaja v IX. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu X (1) in ga je dolžna praznega oseb in stvari izročiti v posest tožeči stranki v šestdesetih dneh pod izvršbo (točka I), toženka je bila še obsojena na plačilo stroškov postopka v višini 178,51 EUR, ki jih je dolžna plačati tožeči stranki v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II).

2.Toženka v laični pritožbi navaja, da se je v stanovanje vselila po smrti svoje hčere in moža, ker je morala zaradi travmatičnih in psihičnih težav zamenjati okolje. V stanovanje je vložila vse svoje prihranke in ga tudi redno vzdržuje. Leta 2012 je odšla živet k takratnemu partnerju, stanovanje pa je oddala J. M., ki ni imela stanovanja za bivanje. Toženka je J. M. vrnila avans 600,00 EUR za plačilo najemnine, dokaz o vračilu pa poslala v vednost tožeči stranki. Na opomin tožeče stranke z dne 13. 4. 2012 se toženka ni odzvala zaradi nevednosti. Toženka je invalid I. kategorije, zato naproša pritožbeno sodišče, da sodbo razveljavi, saj bo v nasprotnem toženka ostala brez stanovanja, v katerem prebiva.

3.Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožba ne zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve pravdnega postopka, absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka pa tudi ni ugotovilo pritožbeno sodišče po uradnem preizkusu, ki ga je opravilo na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Izpolnjeni so bili pogoji iz 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe, saj je bila tožba toženki pravilno vročena, na tožbo toženka ni odgovorila, utemeljenost tožbenega zahtevka pa je izhajala iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Dejstva, na katera je tožeča stranka opirala tožbeni zahtevek, pa tudi niso bila v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vse materialnopravno okoliščine, zaradi katerih je tožbeni zahtevek utemeljen. Tožeča stranka je pred vložitvijo tožbe toženko pisno opozorila, da krši najemno pogodbo, s tem, ko je oddala stanovanje v podnajem (8. točka prvega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (3)). Priloženi listinski dokazi potrjujejo, da je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe na odpoved najemnega razmerja izpeljala postopek, kot ga določa tretji odstavek 103. člena SZ-1, v katerem je bila toženka opozorjena na kršitve in pozvana na odpravo odpovednega razloga, dan pa ji je bil tudi primeren rok. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tudi izhaja, da je toženka kršila določbe najemne pogodbe, saj je sklenila podnajemno razmerje, ki ga tudi na poziv tožeče stranke v roku ni odpravila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku in odpovedalo toženki najemno razmerje po najemni pogodbi s tožečo stranko z dne 27. 3. 1995 ter ji naložilo, da izprazni stanovanje.

7. Okoliščine, zaradi katerih se toženka ni odzvala na pisno opozorilo tožeče stranke niso zakonsko opravičljive, zdravstvene težave toženke pa pritožbeno sodišče v tem postopku ni moglo upoštevati, saj za to ni imelo zakonske podlage.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) V nadaljevanju stanovanje.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) V nadaljevanju SZ-1.