Jedro

Ni pravne podlage za priznanje lastnosti zavarovanca za čas prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Določba drugega odstavka 6. člena ZPIZ-2 določa, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) zavarovalno razmerje opredeljuje kot razmerje med fizično osebo, ki se vključi v obvezno zavarovanje na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zavodom (74. člen ZMEPIZ-1)

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 1. 6. 2022 in št. ... z dne 8. 6. 2023 ter na ugotovitev lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova drugega pogodbenega razmerja na podlagi 18. člena ZPIZ‑2 oziroma na vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila odločba z dne 1. 6. 2022 s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča odpravljena in bi morala nova izpodbijana odločba odgovoriti na argumente pritožnika. Nova odločba z dne 8. 6. 2023 ne poda odgovora glede pogodbene podlage za izplačilo nadomestila za konkurenčno klavzulo, zato se je ne da preizkusiti. Sodišče ni sledilo vsebinski zapolnitvi pravice do pravnega sredstva in do sodnega varstva, ko ni odgovorilo na vse tožbene argumente in je sodba zato pomanjkljiva. Napačno je razlogovanje sodišča, ki nastanek zavarovalnega razmerja in pridobitev statusa zavarovane osebe po 18. členu ZPIZ-2, veže na dejansko opravljanje dela, saj nasprotuje namenu t. i. konkurenčne klavzule, ki jo ureja 40. člen ZDR-1. Ta je namenjena zaščiti interesa delodajalca, da za določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepreči konkurenčno dejavnost delavcu. Ena izmed zahtev ZDR-1 glede veljavnosti posega v pravico delavca do svobodne izbire zaposlitve je pogodbeno dogovorjena pravica do denarnega nadomestila. Pravica do nadomestila, ki ga delavec prejema v času veljavnosti konkurenčne klavzule, predstavlja prejemek s katerim si zagotovi pravico do socialnih pravic in zadovolji druge materialne potrebe. Enostranska zaveza delavca, s katero pristane na omejitev svoje pravice do svobodne izbire poklica in pravice do svobodne gospodarske pobude po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi za to dobil ustrezno nadomestilo, ni v skladu z načeli pravne in socialne države in je nična. Obveznost države je, da zagotavlja sistem, kjer delavec zaradi pristanka na omejitev pravice do svobodne izbire zaposlitve zaradi zaščite interesa delodajalca, ne bo izločen iz sistema socialnih zavarovanj. Konkurenčna klavzula predstavlja dogovor v pogodbi o zaposlitvi, po kateri se delavec zaveže, da določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti, za kar bo prejemal nadomestilo nekdanjega delodajalca. Pogodbeni dogovor prične veljati z dnem, ko preneha delovno razmerje. Teorija tisti del pogodbe o zaposlitvi, ki vsebuje določilo o t. i. konkurenčni klavzuli, podreja splošnim pravilom pogodbenega prava določenim v OZ. Gre za pogodbeno razmerje, ki od nekdanjega delavca terja, da je z vidika njegove siceršnje podjetniške ali delovne aktivnosti, pasiven. Pojem opravljanja dela iz 18. člena ZPIZ-2 je treba razumeti širše, saj je zaradi konkurenčne klavzule delavec prisiljen v pasivno držo. Sklicevanje na ZDoh-2, ki nadomestilo iz naslova konkurenčne klavzule obravnava kot dohodek iz zaposlitve, presega drugi odstavek 18. člena ZPIZ-2. Ta le določa, da je glede prejetega plačila pomembno ali je plačilo predmet dohodnine ali ne. Nadomestilo, ki ga prejema pritožnik, je predmet dohodnine. Stališče toženca v dopisu z dne 7. 7. 2021 je enako argumentom, ki jih zastopa tožnik. Argumentacija sodišča glede uporabe 37. člena ZDoh-2 je zgrešena. Tožnik se ne more zavarovati na podlagi 15. člena ZPIZ-2, ker mu konkurenčna klavzula preprečuje zaposlitev ali opravljanje dejavnosti. Na sodbo X Ips 63/2021 se sklicuje zato, ker je sodišče zavzelo stališče, da se ureditev posamezne pravice iz socialnega zavarovanja presoja z vidika matične zakonodaje in ne z vidika dohodninske ureditve. Ni razumno, da nekdo, ki mesečno plačuje prispevke v enakem znesku kot samozaposleni ali zaposleni, nima pravice za te prispevke terjati storitev iz naslova socialnega zavarovanja, drugi zavarovanec pa lahko. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je bilo glede odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Ker takih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima in iz obrazložitve sodbe izhajajo razlogi, zakaj tožniku lastnosti zavarovanca na podlagi 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ni mogoče priznati, je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo.

6. Sodišče prve stopnje je s sodbo VI Ps 881/2022 zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 1. 6. 2022 in 31. 8. 2022 ter ugotovitev lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi 18. člena ZPIZ-2. Pritožbeno sodišče je s sodbo Psp 68/2023 z dne 12. 4. 2023 nato pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo dokončno odločbo toženca z dne 31. 8. 2022 in zadevo vrnilo drugostopenjskemu organu v ponovno upravno odločanje.1 Toženec je v ponovljenem drugostopenjskem odločanju odpravil kršitev pravila upravnega postopka in izdal dokončno odločbo z dne 8. 6. 2023 s katero je zavrnil pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo z dne 1. 6. 2022. Predmet presoje je dokončna odločba toženca z dne 8. 6. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 1. 6. 2022, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima lastnosti zavarovanca.

7. Toženec z izpodbijano dokončno odločbo ni kršil tožnikove pravice do pritožbe, saj je izdal odločbo, zoper katero je tožnik vložil tožbo v socialnem sporu, ki pomeni uresničitev pravice do ustavno zagotovljenega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ker izpodbijani upravni odločbi nista v nasprotju in se ju da preizkusiti, ni podana niti kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot to uveljavlja pritožba.

8. Tožnik zahteva ugotovitev lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova drugega pravnega razmerja na podlagi 18. člena ZPIZ-2 od 1. 8. 2021. Od tega dne dalje ni več v delovnem razmerju in mu nekdanji delodajalec izplačuje nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.

9. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 40. členu določa, da če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja (konkurenčna klavzula). Če spoštovanje konkurenčne klavzule onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo (prvi odstavek 41. člena ZDR-1). Pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule je opredelitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi. Sporno je, ali čas izplačevanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule predstavlja pravno razmerje, ki po določbah ZPIZ-2 pomeni zavarovalno razmerje.

10. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni pravne podlage za priznanje lastnosti zavarovanca za čas prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Določba drugega odstavka 6. člena ZPIZ-2 določa, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) zavarovalno razmerje opredeljuje kot razmerje med fizično osebo, ki se vključi v obvezno zavarovanje na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zavodom (74. člen ZMEPIZ-1)

11. Obvezno zavarovanje delavcev, ki so v delovnem razmerju je določeno v 14. členu ZPIZ-2. Po prvem odstavku 18. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo tudi osebe, ki v okviru _kakšnega drugega pravnega razmerja_ opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine. Gre za izvedbo načela "vsako delo šteje".2 Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožnik, ki je od 1. 8. 2021 dalje prejemal nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ni več opravljal dela.

12. Po stališču Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 7/2020) nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule niti ni mogoče enačiti s plačilom za delo, ker se plačilo za delo nanaša na čas zaposlitve, nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule pa na čas po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Delavcu je po prenehanju delovnega razmerja prepovedano opravljanje konkurenčne dejavnosti delodajalčevi. Posledično je začasno omejen v ustavnih pravicah do proste izbire zaposlitve (drugi odstavek 49. člena Ustave) oziroma do svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave). Zato prejema nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule. Ni pa mogoče šteti, da bi bilo tožniku, zaradi _spoštovanja konkurenčne_ klavzule onemogočeno pridobivanje kakršnegakoli zaslužka, niti takšnega primerljivega prejšnji plači tožnika.3 Če se tožnik ni zaposlil na konkurenčnem delovnem mestu in ni začel opravljati konkurenčne dejavnosti, je izpolnil svojo pogodbeno obveznost. To pomeni, da konkurenčna klavzula tožniku ne preprečuje zaposlitve in ga ne sili v pasivno držo. Preprečuje mu (le) opravljanje konkurenčne dejavnosti.

13. Kaj se šteje kot delo iz drugega pravnega razmerja po ZPIZ-2 je določeno v drugem odstavku 18. člena ZPIZ-2. Predpisano je, da se kot delo iz drugega pravnega razmerja šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. To pomeni, da je zmotno pritožbeno vztrajanje, da za opredelitev drugega pravnega razmerja niso relevantne določbe Zakona o dohodnini (ZDoh-2). V tej zvezi je tudi neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 63/2021, da se ureditev posamezne pravice iz socialnega zavarovanja presoja z vidika matične zakonodaje in ne z vidika dohodninske ureditve.4

14. Pri nadomestilu za spoštovanje konkurenčne klavzule gre za dohodek iz delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-25. Nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule torej na podlagi te določbe sodi med dohodek iz delovnega razmerja in ga posledično ni mogoče opredeliti kot plačilo prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja po zakonu, ki ureja dohodnino, tj. po ZDoh-2. 15. Tudi sicer so določbe iz obveznega pokojninskega zavarovanja kogentne (prisilne) narave in jih ni mogoče uporabljati drugače kot se glasijo. Zavarovanje tožnika na podlagi 18. člena ZPIZ-2, ki predpisuje obvezno zavarovanje za osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, v času prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule ne more biti utemeljeno.

16. Ne drži pritožbeni očitek, da so določila o t. i. konkurenčni klavzuli podrejena splošnim pravilom pogodbenega prava določenim v OZ. Vrhovno sodišče RS pri razlagi konkurenčne klavzule sicer sledi načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij, vendar dodaja, da smiselna uporaba pravil civilnega prava, na katero napotuje 13. člen ZDR-1, ne pomeni, da se ta pravila uporabljajo neposredno. Treba jih je razlagati v skladu z načeli in pravili delovnega prava, kar pomeni, da avtonomija pogodbenih strank ni neomejena, saj sta delavec in delodajalec dolžna spoštovati določbe ZDR-1 in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca (prvi odstavek 9. člena ZDR-1).6 Ker so določila 0 konkurenčni klavzuli podvržena načelom in pravilom delovnega prava, se ne morejo opredeliti pod (kakšno) drugo pravno razmerje.

17. Pritožba neutemeljeno očita diskriminatorno obravnavo tožnika v primerjavi z drugimi osebami, ki plačujejo prispevke kot samozaposleni ali zaposleni. Načelo enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave7 zakonodajalca zavezuje, da bistveno enake položaje ureja enako, različne pa (primerno) različno. Tožnik od 1. 8. 2021 dalje ni opravljal dela, prejemal je samo nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule po prenehanju delovnega razmerja, medtem ko samozaposleni ali zaposleni opravljajo delo. Gre torej za različna položaja, ki jih je po presoji pritožbenega sodišča zato dopustno urejati različno.

18. Tožnik bi lahko pridobil lastnost zavarovanca po ZPIZ-2, če bi se zaposlil (14. člen ZPIZ-2) ali bi prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti (19. člen ZPIZ-2). Da se prejemanje nadomestila za primer brezposelnosti in nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule ne izključujeta, se je izreklo že Ustavno sodišče RS.8

19. Ker ZPIZ-2 ne predvideva9, da bi čas prejemanja nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule pomenil nastanek zavarovalnega razmerja, tožniku lastnosti zavarovanca ni mogoče priznati. Plačevanje prispevka, ki ga tožnik plačuje iz naslova nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule ne vpliva na naravo pravnega razmerja in je ne spremeni.10

20. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

21. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).

1 Ugotovilo je, da je v upravnem postopku na drugi stopnji sodelovala oseba, katere pisno mnenje se je upoštevalo pri izdaji prvostopenjske upravne odločbe. 2 Irena Štrumbelj Trontelj v: Veliki komentar Zakona o pokojninskem im invalidskem zavrovanju, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 79. 3 Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 41/2019. 4 Sodba se niti ne nanaša na vprašanje lastnosti zavarovanca. 5 Dohodek iz delovnega razmerja vključuje nadomestila in druge dohodke iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju (5. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2). 6 Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 7/2020 z dne 9. 6. 2020. 7 Vsi so pred zakonom enaki. 8 Ustavno sodišče RS, št. U-I-159/07 z dne 10. 6. 2010. 9 Niti v 18. členu ZPIZ-2 niti v kateri drugi določbi ZPIZ-2. 10 Plačilo prispevkov se bo tožniku upoštevalo pri določanju pokojninske osnove.