Jedro

Toženka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav bi morala na podlagi 9. v zvezi s 146. členom ZUP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico seznaniti z ugotovljenih dejanskim stanjem (da je ugotovila, da je tožnica s Poravnavo pridobila premoženje, kakšna je vrednost premoženja, itd) in ji dati možnost, da se o tem izjavi.

Dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči je le v primeru pridobitve premoženja, to pomeni, ko upravičenec na podlagi poravnave pridobi premoženje, ki ga pred tem ni imel (novo premoženje). Premoženje upravičenca mora biti torej zaradi uspeha v postopku, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, večje, kot bi bilo brez uspeha v tem postopku, njegov premoženjsko pravni položaj se mora na tej podlagi izboljšati.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 3151/2018 z dne 5. 11. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

1.Toženka je na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločila, da je tožnica dolžna povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3151/2018 z dne 11. 12. 2018, Bpp 3240/2018 z dne 11. 12. 2018 in Bpp 3240/2018 z dne 18. 12. 2019, v višini 990,16 EUR, v roku 30 dni od prejema odločbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločila je, da mora tožnica navedeni znesek nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (II. točka izreka) in odločila, da se izvršitev odločbe opravi po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč na podlagi odločb št.: (i) Bpp 3151/2018 z dne 11. 12. 2018; (ii) Bpp 3240/2018 z dne 11. 12. 2018 in (iii) Bpp 3240/2018 z dne 18. 12. 2019, vse zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju in delitve. Toženka je ugotovila, da so bili na podlagi sklepov toženke izvajalcem brezplačne pravne pomoči izplačani zneski v skupni višini 1.980,32 EUR. Toženka je ugotovila, da je postopek P 2067/2018 pravnomočno končan s sklenitvijo sodne poravnave P 2067/2018-I z dne 13. 3. 2020 (v nadaljevanju Poravnava), iz katere izhaja tudi, da sta se stranki sporazumeli, da se njuno skupno premoženje, v katero spada tudi nepremičnina z ID znakom ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na ..., razdeli tako, da tožnica postane izključna lastnica navedenega stanovanja. Toženka je ugotovila, da je tožnica v postopku, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspela in je na podlagi Poravnave z dne 13. 3. 2020 prejela nepremičnino ID znak ..., da je posplošena vrednost dela stavbe 103.200,00 EUR in da prejeto premoženje ne predstavlja izjeme po drugem odstavku 48. člena ZBPP, zato je odločila, da mora tožnica vrniti izplačano brezplačno pravno pomoč v višini 990,16 EUR.

Navedbe tožnice

3.Tožnica zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

4.Toženki očita, da je napačno uporabila 48. člen ZBPP, ko je štela, da je tožnica v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspela. Tožnica navaja, da s Poravnavo ni pridobila novega premoženja ali dohodkov, ampak je šlo le za spremembo oblike premoženja. Povzema ugotovitve Poravnave, da: (1) nepremičnina z ID znakom ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na ..., predstavlja skupno premoženje pravdnih strank in da (2) ga ravno tako sestavlja obveznost odplačila dolga do banke T. po kreditni pogodbi št. 722430-001 z dne 24.3.2014. Pojasnjuje, da je bilo na tej podlagi dogovorjeno, da se skupno premoženje razdeli tako, da postane tožnica izključna lastnica nepremičnine in hkrati nekdanjemu partnerju izplača vrednost solastniškega deleža v višini 70.000,00 EUR. Izpostavlja še, da iz zemljiške knjige izhaja, da je nepremičnina obremenjena s tremi hipotekami. Poudarja, da s premoženjem, ki je bilo predmet delitve, dejansko ne more razpolagati, saj ni likvidno. Stanovanje je namreč nujno za zagotavljanje življenjske eksistence in socialne varnosti tožnice in njenih treh mladoletnih otrok, ki so ji bili dodeljeni v varstvo, vzgojo in preživljanje. Izpostavlja, da je redno zaposlena in prejema mesečno plačo v neto višini cca. 1.100,00 do 1.200,00 EUR ter našteva izdatke, ki jih mora zanjo in za otroke s to plačo pokriti. Tožnica navaja še, da za vse tri otroke prejema dodatek v znesku 248,47 EUR in preživnino očeta otrok v znesku 653,04 EUR mesečno. Prodaja stanovanja zaradi poplačila zahtevanega zneska bi torej predstavljala nesorazmeren poseg v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja oziroma pravico do spoštovanja doma iz 36. člena Ustave Republike Slovenije.

5.Ob sklicevanju na 18. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) in 4. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem tožnica poudarja, da stanovanje, v katerem živi skupaj s tremi mladoletnimi otroki, ne predstavlja pridobljenega premoženja iz 48. člena ZBPP, ki bi lahko predstavljalo podlago za izdajo izpodbijane odločbe. Opozarja tudi, da ji je toženka z odločbo št. Bpp 2493/2024 z dne 28.10.2024 odobrila brezplačno pravno pomoč v drugi zadevi, kar dokazuje, da tožnica nima premoženja, ki bi se lahko upoštevalo kot podlaga za vračilo izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.

6.Toženki očita tudi kršitev načela zaslišanja stranke, saj je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločbo.

Navedbe toženke

7.Toženka na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

8.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

9.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine strank, ki so v sodnem spisu označene pod prilogami od A1 do A30 in listine spisov toženke št. Bpp 3151/2018 in Bpp 3240/2018.

Tožba je utemeljena.

10.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave. ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom. Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča. Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.

11.Tožnica izpodbija odločitev, da mora dodeljeno brezplačno pravno pomoč vrniti. Toženki očita (i) nepravilno uporabo materialnega prava in (ii) kršitev pravil postopka. Sodišče se bo najprej opredelilo do očitka absolutne bistvene kršitve pravil postopka, ki je utemeljen.

12.Pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če posamezna vprašanja v ZBPP niso drugače urejena. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pravica do izjave je konkretizirana v 146. členu ZUP. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (vse 146. člen ZUP).

13.Toženka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav bi morala na podlagi 9. v zvezi s 146. členom ZUP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico seznaniti z ugotovljenih dejanskim stanjem (da je ugotovila, da je tožnica s Poravnavo pridobila premoženje, kakšna je vrednost premoženja, itd) in ji dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica utemeljeno ugovarja, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela pravice do izjave glede ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je toženka oprla izpodbijano odločbo, čeprav bi jo na podlagi 9. in 146. člena ZUP morala imeti. Zato je po presoji sodišča tožnici kršena pravica do izjave in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in je tožba (že zato) utemeljena.

14.Po presoji sodišča pa je utemeljen tudi očitek o kršitvi materialnega prava.

15.Materialnopravno podlago za odločitev o tem, ali je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti brezplačno pravno pomoč v bistvenem določa 48. člena ZBPP. Ta določa, da je dolžan upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. S tem ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči plača znesek, ki ga državi dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela država do nasprotne stranke. Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.

16.Utemeljeno tožnica navaja, da s sklenitvijo Poravnave ni pridobila premoženja oziroma dohodkov, v smislu določbe petega odstavka 48. člena ZBPP, zato njena obveznost vračila prejete brezplačne pravne pomoči na podlagi 48. člena ZBPP po presoji sodišča ne obstoji. Iz citirane zakonske določbe namreč izhaja dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči le v primeru pridobitve premoženja, to pomeni, ko upravičenec na podlagi poravnave pridobi premoženje, ki ga pred tem ni imel (novo premoženje). Premoženje upravičenca mora biti torej zaradi uspeha v postopku, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, večje, kot bi bilo brez uspeha v tem postopku, njegov premoženjsko pravni položaj se mora na tej podlagi izboljšati. Tožničin premoženjsko pravni položaj se s sklenitvijo Poravnave ni zboljšal in njeno premoženje s Poravnavo ni večje.

17.Ni namreč sporno, da sta se s sklenitvijo Poravnave tožnica in tožničin nekdanji partner dogovorila o načinu delitve skupnega premoženja, ki sta ga pridobila z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev (glej 67. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ-1). Sodišče upoštevajoč relevantno materialnopravno podlago skupnega premoženja zakoncev, da: (i) skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj, pri tem pa deleži vsakega od njiju na skupnem premoženju niso določeni (prvi odstavek 68. člena DZ-1); (ii) imata na stvareh iz skupnega premoženja zakonca skupno lastnino (tretji odstavek 68. člena DZ-1); (iii) da gre pri nastanku skupne lastnine za izviren način pridobitve lastninske pravice med trajanjem zakonske zveze partnerjev, zato so nepremičnine, ki sodijo v okvir skupnega premoženja, v skupni lasti obeh partnerjev, neodvisno tudi od tega, kateri je vpisan v zemljiški knjigi kot zemljiškoknjižni lastnik.; (iv) obstaja pri delitvi skupnega premoženja zakonska domneva, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 74. člena DZ-1); (v) se, kadar so med strankama sporna dejstva o višini deležev na skupnem premoženju in kadar med strankama obstaja spor o obsegu skupnega premoženja, premoženjska razmerja zakoncev izvorno rešujejo v pravdi, s tožbo na ugotovitev obsega skupnega premoženja in tožbo na ugotovitev deleža zakoncev na skupnem premoženju; ugotavlja, da tudi po presoji sodišča, tožnica s sklenitvijo Poravnave ni pridobila novega premoženja v smislu petega odstavka 48. člena ZBPP. S sklenitvijo Poravnave je namreč "le" razdeljeno skupno premoženje bivših zakoncev, saj je tožnica na izviren način pridobila lastninsko pravico na podlagi zakona že, ko sta bivša zakonca nepremičnino kupila, torej veliko pred sklenitvijo Poravnave. Ravno zato, ker je nepremičnina že bila last zakoncev, sta jo vključila v Poravnavo. Tožnica tako s sklenitvijo Poravnave ni pridobila lastninske pavice na nepremičnini ID znak ..., saj ni sporno, da je nepremičnina ID znak ... (bila) skupno premoženje bivših zakoncev. Tožničino premoženje torej zaradi sklenjene Poravnave v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni večje. Tožničin ugovor zmotne uporabe materialnega prava je tako utemeljen, saj tožnica s sklenitvijo Poravnave ni pridobila premoženja v smislu določbe prvega odstavka 48. člena ZBPP, zaradi česar je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te odločbe.

18.Sodišče je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

K II. točki izreka

19.Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki jih je odmerilo na podlagi ZUS-1 in v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnico je v upravnem sporu zastopal odvetnik, upravni spor je rešen brez glavne obravnave, zato se tožnici priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Toženka je dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo do prenehanja obveznosti.

-------------------------------

1št. SI 5601100-6370421877 s sklicem na številko 00800370315118 (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 3151/2018.

2Za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi P 2067/2018.

3Za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, do združitve postopka s pravdnim postopkom P 2067/2018.

4Še za pravno svetovanje in zastopanje v mediacijskem postopku v zadevi M 512/2019.

5Izplačani so bili naslednji zenski: (1) odvetniku mag. A. A. v višini 251,99 EUR, 266,00 EUR in 604,63 EUR, (2) odvetniški pisarni B., d. o. o. v višini 713,70 EUR in (3) mediatorki C. C. v višini 144,00 EUR,

6Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

7Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

8Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88

9Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

10Tako sodbe UPRS II U 167/2021 z dne 13. 7. 2021, I U 180/2019-6 z dne 13. 2. 2019, I U 1784/2019-9 z dne 25. 10. 2018, I U 2430/2018-6 z dne 19. 12. 2018, II U 229/2018-7 z dne 12. 9. 2018, I U 1734/2011 z dne 8. 11. 2011, I U 1892/2019-11 z dne 28. 1. 2020, II U 300/2019-9 z dne 3. 7. 2019, I U 2056/2018 z dne 22. 11. 2018 in druge.

11Glej sodbi tega sodišča II U 331/2022 z dne 7. 12. 2022 (13. točka obrazložitve) in II U 69/2024 z dne 8. 5. 2024 (10. točka obrazložitve).

12Ta se glasi: "Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja."

13Glej sodbo Višjega sodišča v Ljubljani Cp 2527/2014 z dne 22. 4. 2015 (16. točka obrazložitve) in sodbo tega sodišča II U 69/2024 z dne 8. 5. 2024 (11. točka obrazložitve). Primerjaj tudi mag. Matej Čujovič, v: Komentar družinskega zakonika, ur. prof. dr. Barbara, N., Uradni list 2019, str. 193.

14Glej mag. Matej Čujovič, v: Komentar družinskega zakonika, ur. prof. dr. Barbara, N., Uradni list 2019, str. 205.

15Glej mag. Matej Čujovič, v: Komentar družinskega zakonika, ur. prof. dr. Barbara, N., Uradni list 2019, str. 201 - 203.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 146

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 48

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.