Jedro

Ob ugotovitvah, da je bil sporazum sklenjen v letu 1984, ko je bilo zemljišče tudi izročeno in gradnja končana, je relevantna tista vrednost zemljišča, ki jo opredeljuje njegov takratni status. To pa je status kmetijskega zemljišča. Ugotovitev, ali je bilo zemljišče ob sklenitvi sporazuma v letu 1984 kmetijsko ali stavbno, je dejansko vprašanj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravna prednica tožene stranke Železarne Štore, TOZS Jeklarna je v letu 1984 gradila cevovod za potrebe odvzema tehnološke vode. Predvidena trasa cevovoda je potekala tudi preko toženčeve parcele št. ... k.o. ... Pred pričetkom gradnje je toženkina pravna prednica s tožnikom sklenila sporazum, s katerim ji je tožnik za potrebe gradnje odstopil 376 m2 svoje sicer 3.708 m2 velike gozdne parcele. Za navedeno površino je bila s sporazumom določena odškodnina v višini 18.048,00 dinarjev, ki je bila tudi plačana. Ker pa v času sklepanja sporazuma še ni bilo gotovo, ali bo navedena odstopljena površina zemljišča zadoščala, je v njem določeno, da je odškodnina določena začasno in bo dokončno znana šele po dejanski odmeri po izgradnji cevovoda, tedaj pa bo sklenjena prodajna pogodba, ki bo sposobna za vknjižbo v zemljiški knjigi(1), ko bo hkrati opravljen tudi obračun morebitne razlike v površini. Po dokončani izgradnji cevovoda je bilo ugotovljeno, da je z njim obremenjena površina 949 m2 tožnikovega zemljišča, ta površina pa je po geodetski delitvi parcele št. ... pridobila parcelno št. ... k.o. ... Razlika v površini tako znaša 573 m2. 2. Tožnik je s tožbo zahteval, da mora tožena stranka z njim skleniti prodajno pogodbo za celo parcelo št. ..., kar med pravdnima strankama ni sporno, poleg tega pa še, da mu mora plačati odškodnino za 573 m2 po ceni za stavbno zemljišče. Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo: odločilo je, da mora toženka s tožnikom skleniti prodajno pogodbo ter mu plačati kupnino za 573 m2 parcele št. ... k.o. ... po cenah za kmetijska zemljišča z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2001, obrestni zahtevek za čas od 1. 9. 2001 do 6. 11. 2001 (pravilno do 5. 11. 2001) pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Tožnik sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava (ta je po njegovem prepričanju podan zato, ker v izpodbijani sodbi ni upoštevano, da je bilo sedaj sporno zemljišče stavbno zemljišče že na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu Štore II iz leta 1968 in po Družbenem planu Občine Celje za obdobje 1986-1990 - zazidalni načrt za Železarno Štore II; če temu ne bi bilo tako, toženkini pravni prednici ne bi bila izdana lokacijska odločba, pa ji je bila, tako kot tudi gradbeno in uporabno dovoljenje) in absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku(2) (ta naj bi bil podana, ker naj bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih naj bi se je ne dalo preizkusiti: v njej ni navedena pravna podlaga in tudi ne razlogi o tem, zakaj je pravno stališče tožnika zmotno).

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik je v tožbi izhajal iz dejstva, da pogodba med pravdnima strankama še ni bila sklenjena, zaradi česar je treba vrednost zemljišča, ki bo predmet bodoče prodajne pogodbe, ugotoviti glede na njegov sedanji status, to je status stavbnega zemljišča. To izhodišče je zmotno. Ob ugotovitvah, da je bil sporazum sklenjen v letu 1984, ko je bilo zemljišče tudi izročeno in gradnja končana, je relevantna tista vrednost zemljišča, ki jo opredeljuje njegov takratni status. To pa je status kmetijskega zemljišča. 7. Ugotovitev, ali je bilo zemljišče ob sklenitvi sporazuma v letu 1984 kmetijsko ali stavbno, je dejansko vprašanje(3). Z revizijskimi trditvami, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo, da je bilo sporno zemljišče stavbno že na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu Štore II iz leta 1968 in Družbenega plana Občine Celje za obdobje 1986-1990 ter da so bili pravni prednici toženke izdana lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, kar v nasprotnem primeru (t.j. če bi bilo zemljišče kmetijsko) ne bi bilo mogoče, revident graja dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo je drugostopenjsko sprejelo kot pravilno: da je bilo v času sklenitve sporazuma sporno zemljišče kmetijsko. Zaradi prepovedi vložitve revizije zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz tretjega odstavka 370. člena ZPP takšna graja ni dovoljena. Sicer pa je revident (očitno zaradi zmotnega stališča, da je relevanten tisti status zemljišča, ki ga bo le-to imelo ob sklenitvi vtoževane, za zemljiškoknjižno izvedbo ustrezne pogodbe) šele po poteku rokov iz 286. člena ZPP zatrdil, da je imelo zemljišče status stavbnega zemljišča že leta 1984, v dokaz svoje trditve pa je sodišču prve stopnje predložil Odlok o zazidalnem načrtu Štore II, ne da bi pri tem izkazal za verjetno (ali to sploh poskušal), da tega ni mogel storiti do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo. Poleg tega iz sodišču predloženem (in v Uradnem vestniku Občine Celje št. 30/68 objavljenem) Odloku o zazidalnem načrtu Štore II niso navedeni podatki, iz katerih bi bilo razvidno, da se Odlok nanaša tudi na sedaj sporno zemljišče, pač pa je bil zazidalni načrt Štore II na vpogled pri Občini Celje (3. člen Odloka) in sodišču relevantni podatki iz tega zazidalnega načrta niso bili ponujeni kot dokaz.

8. Pretežni del sodbe pritožbenega sodišča se nanaša na preizkus pravilnosti dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča. Razlogi o tem so, v nasprotju z revizijskimi trditvami, v sodbi navedeni in zato ni uveljavljane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pojasnjeno je tudi, da odločitev o tem, da je tožnik upravičen do odškodnine po vrednosti kmetijskega zemljišča, temelji na dejanski ugotovitvi, da je bilo sporno zemljišče ob sklenitvi sporazuma v letu 1984 kmetijsko. Da naj bi pritožbeno sodišče opustilo navedbo pravne podlage za svojo odločitev, ne drži: pravno podlago za ureditev razmerij med pogodbenimi strankami predstavlja pogodba, v konkretnem primeru zapisana v obliki sporazuma leta 1984, pritožbeno sodišče pa je izrecno pojasnilo, da je vprašanje odškodnine urejeno prav z navedenim aktom. Zato tudi v tej povezavi kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bilo.

9. Revizijsko sodišče dodaja, da je očitno edini razlog, zaradi katerega ni bila odškodnina v celoti plačana že v letu 1984, v tem, da v času sklenitve sporazuma še ni bila znana velikost površine tožnikovega zemljišča, ki bo obremenjeno z gradnjo cevovoda; v nasprotnem primeru bi bila že takrat plačana odškodnina po vrednosti, ugotovljeni za kmetijska zemljišča, ki je bila podlaga za plačilo 376 m2 takratne parcele, št. ... k.o. ...

10. Revizija je torej neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Sporazum namreč za izvedbo v zemljiški knjigi ni primeren. Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): Tako Vrhovno sodišče v zadevah I Up 36/07, I Up 783/05, I Up 1765/2006, I Up 786/2006 in v številnih drugih.