Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožniki trdijo, da ima večstanovanjska stavba, katere etažni lastniki so, na skupnih delih in napravah skrite stvarne napake (zamakanje fasade in strehe, zamakanje v notranjosti stanovanj in stopnišča, okoli odzračevalnih tuljav, neznosen smrad v prostorih, nepravilno delovanje čistilnih naprav, izpust odpadnega zraka iz kuhinje), in da so navedene napake napake v solidnosti gradbe.
2.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora solidarno tožnikom plačati znesek 89.528,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2022 dalje. Sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo.
3.Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4.Toženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali so etažni lastniki v sporih za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po Zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) zaradi skritih napak enotni ali navadni sosporniki; (2) ali sodišče krši načelo proste presoje dokazov iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pravico do izjave, če zavrne oz. se ne opredeli do substanciranih ugovorov toženke glede višine škode, zgolj s splošnim sklicevanjem na izvedensko mnenje, ne da bi opravilo lastno presojo metodologije in realnosti ocenjenih stroškov; (3) ali je v okviru odmere premoženjske škode, ki se kaže v bodočih stroških sanacije gradbenih napak, materialnopravno dopustno priznati tudi pavšalni znesek (10 %) za nepredvidena dela zgolj z utemeljitvijo, brez utemeljitve, ne da bi sodišče ugotovilo gotovost oziroma zadostno verjetnost nastanka takšnih stroškov v konkretnem primeru, in ali takšna odločitev pomeni kršitev načela popolne odškodnine iz 169. člena Obligacijskega zakonika (OZ); in (4) ali je sodišče pri odmeri bodoče premoženjske škode (stroškov sanacije večstanovanjskega objekta oz. njegovih delov) dolžno upoštevati Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in uporabiti nižjo 9,5 % stopnjo DDV skladno s 41. členom ZDDV-1 ter ali predstavlja višina davčne stopnje splošno znano dejstvo v smislu 214. člena ZPP.
5.Predlog ni utemeljen.
6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).