Jedro

Ustavno sodišče je z odločbo opr. št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011 razveljavilo 74.b člen ZGO-1. Ker v obravnavani zadevi do dneva začetka učinkovanja razveljavitve ni bilo pravnomočno odločeno, v zadevi ni mogoče uporabiti 74.b člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali sta tožnika upravičeni osebi za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje in s tem povezanim vprašanjem, ali se smeta tega postopka udeleževati kot stranska udeleženca.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič-Rudnik, št. 351-2392/2008-7 z dne 15. 9. 2009 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Toženka je tožnikoma dolžna povrniti 350 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožnikov, ki sta jo vložila zoper gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-2392/2008-4 z dne 15. 10. 2008, ki je bilo izdano investitorjema A.A. in B.B. (v tem upravnem sporu prizadetima strankama) za gradnjo ograje na zemljišču parc. št. 994 k.o. ...

V obrazložitvi sklepa upravni organ navaja, da je v skladu s 74.b členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta le investitor. V skladu z 2. točko 2. odstavka 4. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba) je ograja v primeru, če z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan njen odmik od meje sosednjih zemljišč, lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ker v obravnavanem primeru Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88 in naslednji ter Uradni list RS, št. 40/92 in naslednji; v nadaljevanju PUP) ne predpisuje minimalnega odmika ograj in opornih zidov od mej sosednjih parcel, sporna ograja pa je od zemljišča tožnikov parc. št. 995/2 k.o. ... oddaljena 0,00 m, zgrajena je torej do parcelne meje, pomeni, da investitorja za postavitev ograje nista potrebovala njunega soglasja. Ker je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt stranka samo investitor, pritožbe ni vložila upravičena oseba.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil. Poudarja, da je v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj za nezahtevne objekte stranka samo investitor. Lastniki parcel, ki mejijo na zemljišče, na katerem je predlagana gradnja nezahtevnega objekta, zato v takem postopku nimajo statusa stranke in ne morejo vložiti pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da bo sporna ograja postavljena na mestu prej obstoječe ograje, tako da bo na obstoječem betonskem parapetu postavljena žična ograja do skupne višine 1,8 m. Ta ograja poteka po parcelni meji med zemljiščema tožnikov in investitorjev, in sicer vzdolž 20 m dolge in 2,5 m široke dovozne poti tožnikov, ki vodi do njune stanovanjske hiše. Zaradi povečanja prej obstoječe ograje na novo višino 1,8 m je bistveno omejeno manevriranje in dostop do njune hiše za večja (reševalna, gasilska in tovorna) vozila, ki je bil pred tem neoviran. Tožnika sta izvedela za izdano gradbeno dovoljenje šele z začetkom izvajanja odstranitve prej obstoječe ograje do betonskega parapeta, ki poteka po parcelni meji. Navajata, da investitorja pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja nista uredila razmerij s tožnikoma kot solastnikoma obstoječe ograje. Prav tako na gradbišču nista postavila table z navedbo gradbenega dovoljenja. Res 74.b člen ZGO-1 kot stranko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt določa le investitorja, kar pa po mnenju tožnikov ne pomeni, da je s tem ZGO-1 odvzel možnost sodelovanja drugim osebam, ki imajo po 43. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) položaj stranskega udeleženca. Ker sta tožnika solastnika stare ograje, ki je zgrajena na mejni črti in je bila postavljena v medsebojnem soglasju vseh strank, gradbeno dovoljenje nedvomno posega v njuno lastninsko pravico. Nadalje menita, da bi jima moral upravni organ v skladu z 2. odstavkom 229. člena ZUP gradbeno dovoljenje vročiti in pojasniti, da se lahko v roku 8 dni pritožita, ne pa da je neposredno na zapisnik sprejel pritožbene navedbe in še te nepopolno. S tem je tožnikoma kot laikoma na pravnem področju onemogočil, da bi se podrobneje seznanila z vsebino nezakonitega gradbenega dovoljenja in pridobila ustrezno pravno pomoč pri sestavi pritožbe. Na ta način je ravnal v nasprotju s 7. členom ZUP. Nadalje menita, da je določba 74.b člena neustavna, zato naj sodišče prekine postopek in zahteva njeno oceno pred ustavnim sodiščem. V zaključku navajata, da je višina sporne ograje v nasprotju s 43. členom PUP, ki dopušča postavitev vrtnih ograj do višine 1,5 m. Poleg tega bi glede na 2. točko 2. odstavka 4. člena Uredbe morala k njeni postavitvi dati soglasje, saj ni odmaknjena od parcelne meje, ampak je zgrajena na sami meji in s tem tudi na zemljišču tožnikov. Predlagata, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovljen postopek. Zahtevata tudi povračilo stroškov tega postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Prizadeti stranki A.A. in B.B. v odgovoru navajata, da ograja v celoti leži na njunem zemljišču parc. št. 994/ k.o. ... in nikakor ni v solasti tožnikov.

Tožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz upravnih aktov obeh stopenj, je bila podlaga za izpodbijano odločitev določba 74.b člena ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji), po kateri je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - da gre v obravnavanem primeru za tak objekt, ni sporno - samo investitor. Kot je razvidno iz upravnih spisov, je navedeno tožnikoma pojasnil upravni organ tudi ob vložitvi njune pritožbe na zapisnik 31. 8. 2009 in jima ob tej priliki vročil kopijo dovoljenja brez osebnih podatkov.

Ustavno sodišče je z odločbo opr. št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011 razveljavilo 74.b člen ZGO-1. V skladu s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in naslednji; ZUstS) se del razveljavljenega zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred njim, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Po 43. členu ZUstS razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oz. po izteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Navedena ustavna odločba je bila objavljena 18. 3. 2011 v Uradnem listu RS, št. 20/11, kar pomeni, da je začela učinkovati 19. 3. 2011. Ker v obravnavani zadevi do dneva začetka učinkovanja razveljavitve ni bilo pravnomočno odločeno, v zadevi ni mogoče uporabiti 74.b člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali sta tožnika upravičeni osebi za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje in s tem povezanim vprašanjem, ali se smeta tega postopka udeleževati kot stranska udeleženca. Kot je navedlo Ustavno sodišče v 36. točki obrazložitve, bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z ZUP in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (3. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek. V njem bo moral upravni organ upoštevati pravna stališča iz te sodbe in ponovno preizkusiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za sodelovanje tožnikov v postopku kot stranskih udeležencev. Pri tem sodišče poudarja, da čeprav PUP po ugotovitvah upravnega organa ne predpisuje odmika ograje od mej sosednjih zemljišč, pa mejašem 2. točka 2. odstavka 4. člena Uredbe v tem primeru zagotavlja, da bo ograja postavljena največ do meje investitorjeve parcele oz. če gre za medsosedsko ograjo, ki označuje potek meje, da bo ta zgrajena na meji le na podlagi pisnega sporazuma lastnikov zemljišč, ki jih ta ograja razmejuje. Zato bo moral organ zavzeti stališče, ali taki določbi ne dajeta tožnikoma pravnega interesa za sodelovanje v postopku. Poleg tega bo moral organ glede na dejstvo, da je v upravnih spisih na gradbenem dovoljenju z dne 15. 10. 2008 potrdilo, da je to postalo pravnomočno 25. 10. 2008, medtem ko sta se tožnika pritožila 31. 8. 2009, preveriti, ali je treba vloženo pritožbo obravnavati kot redno pravno sredstvo zoper izdano gradbeno dovoljenje ali pa kot predlog za obnovo postopka in po opravljenem predhodnem preizkusu v nadaljevanju ravnati v skladu z določbami ZUP, ki se nanašajo na vloženo pravno sredstvo.