Jedro

Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja za maksimalno možno obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND, utemeljen. Upoštevati je namreč treba, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico, ki je njegova nečakinja in na katero je v preteklosti, ko njenih staršev ni bilo doma, tudi pazil, izvajal spolno nasilje in zlorabil zaupanje s tem, ko je poleti 2024 z njo proti njeni volji spolno občeval, v zadnjem letu pa jo tudi večkrat proti njeni volji otipaval, zaradi česar se je morala aktivno braniti. Obenem se ga predlagateljica boji in se je zaradi travm, ki jih je povzročilo navedeno spolno nasilje, tudi psihiatrično zdravila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju V N 10/2025 z dne 9. 1. 2025 (I. točka izreka) in odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici, katere terjatev iz naslova stroškov pride na Republiko Slovenijo, ker ji je dodeljena brezplačna pravna pomoč, povrniti stroške v višini 545,97 EUR, ki se plačajo na račun Okrožnega sodišča na Ptuju (II. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da sprejema prepoved približevanja in da pritožbo vlaga izključno iz razloga, ker dejanj, ki jih predlagateljica navaja v predlogu, ni storil. V celoti se sklicuje na svoje navedbe v ugovoru z dne 15. 1. 2025. Zatrjuje, da se vse od krsta dalje ni dotaknil predlagateljice, motiv predlagateljice za vložitev predloga pa so nerešena premoženjskopravna razmerja. Prepričan je, da niso izkazani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Izpodbija tudi stroškovno odločitev in izpostavlja svoje slabo premoženjsko stanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, razveljavi sklep Okrožnega sodišča na Ptuju V N 10/2025 z dne 9. 1. 2025, izvede predlagane dokaze in zavrne predlog predlagateljice na izrek ukrepa prepovedi približevanja ter nasprotnega udeleženca oprosti plačila stroškov.

3.Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženec v pritožbi ponavlja svoje navedbe iz ugovora zoper sklep z dne 9. 1. 2025, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo z izpodbijanim sklepom. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in jih v izogib ponavljanju povzema ter v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbena izvajanja.

8.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje na podlagi predlagateljičinega predloga z dne 7. 1. 2025 s sklepom z dne 9. 1. 2025 nasprotnemu udeležencu v skladu z 19. členom ZPND prepovedalo približevati se predlagateljici in stanovanjski hiši, kjer predlagateljica biva, ter navezovati stike z njo na kakršenkoli način, tudi pred preko tretjih oseb, za obdobje 12 mesecev. Navedeni sklep je bil izdan v enostranskem postopku, nasprotni udeleženec pa je zoper navedeni sklep skladno s tretjim odstavkom 22.d člena ZPND vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

9.Neutemeljene so pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da nasilja nad predlagateljico ni izvajal, zaradi česar pogojev za izrek ukrepov po ZPND ni. Pritožbenemu sodišču se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da izpovedi nasprotnega udeleženca ni verjelo, ker je nelogično, da bi si predlagateljica očitke o spolnem nadlegovanju in nasilju izmislila zgolj zaradi reševanja solastninskih sporov med nasprotnim udeležencem in njegovim bratom (očetom predlagateljice), zlasti z ozirom na to, ker postopki po ZNPN ne vplivajo na premoženjskopravna vprašanja. Nadalje je razumno pojasnilo, da je poklonilo vero izpovedi predlagateljice, ker njeno izpoved potrjujejo tudi listinske priloge spisa (in sicer zlasti zapisnik o kazenski ovadbi z dne 11. 10. 2024, obvestilo o pacientu z dne 16. 10. 2024, psihiatrično poročilo z dne 22. 10. 2024 itd.), kot je razvidno iz 6. in 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Predlagateljica je na zaslišanju tudi razumno pojasnila, da predloga po ZPND ni podala zaradi tega, ker bi se bala svojih staršev ali pa ker bi želeli na ta način razreševati premoženjskopravne spore med nasprotnim udeležencem in njegovim bratom (predlagateljičinim očetom), kot izhaja iz 7. točke izpodbijanega sklepa.

10.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal spolno nasilje, da je bila predlagateljica v času podaje predloga v predmetnem postopku stara 18 let, da je nasprotni udeleženec njen stric in krstni boter in da nasprotni udeleženec živi na istem naslovu kot predlagateljica in njena starša. Nasprotni udeleženec je predlagateljico v preteklosti večkrat spolno zlorabljal. Spolne zlorabe so se začele že v osnovni šoli, in sicer v 6. razredu osnovne šole, ko je z njo brez njene privolitve spolno občeval, naslednjič ob zaključku osnovne šole, zadnjič pa poleti 2024. Takrat njenih staršev ni bilo doma in je spala ter se je zaradi bolečine zbudila, pri čemer je ugotovila, da nasprotni udeleženec vzdihuje in ji potiska spolni ud v mednožje. Prav tako jo je v zadnjem letu proti njeni volji večkrat otipaval. Predlagatelja se boji, je v duševni stiski, predlagatelj je pogosto vinjen in grozi, med drugim je tudi njeni materi grozil, da ji bo prerezal vrat.

11.Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, tudi upoštevaje načelo sorazmernosti, da je ukrep prepovedi približevanja za maksimalno možno obdobje 12 mesecev, izrečen na podlagi 19. člena ZPND, utemeljen. Upoštevati je namreč treba, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico, ki je njegova nečakinja in na katero je v preteklosti, ko njenih staršev ni bilo doma, tudi pazil, izvajal spolno nasilje in zlorabil zaupanje s tem, ko je poleti 2024 z njo proti njeni volji spolno občeval, v zadnjem letu pa jo tudi večkrat proti njeni volji otipaval, zaradi česar se je morala aktivno braniti. Obenem se ga predlagateljica boji in se je zaradi travm, ki jih je povzročilo navedeno spolno nasilje, tudi psihiatrično zdravila.

12.Sodišče druge stopnje sicer ugotavlja, da pri odmeri trajanja ukrepa sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati spolnih napadov izpred več let, ki so se zgodili v času predlagateljičinega osnovnošolskega obdobja, vendar že teža spolnega nasilja, ki ga je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico v letu 2024, kot opisano zgoraj, zadošča za izrek maksimalnega trajanja ukrepa v obdobju 12 mesecev. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da mora žrtev v skladu z določbo četrtega odstavka 22.b člena ZPND podati predlog za začetek postopka najpozneje v šestih mesecih, odkar je zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Pritožbeno sodišče poudarja, da je s tem določeno tudi relevantno obdobje, ki je podlaga za izrek ukrepov po ZPND, kar pomeni, da se lahko pri izrekanju ukrepov po ZPND upoštevajo zgolj nasilna dejanja, izvršena znotraj tega obdobja.

13.Neutemeljena je pritožbena graja nasprotnega udeleženca, da mu sodišče prve stopnje ne bi smelo naložiti povrnitve stroškov postopka, ker je slabega premoženjskega stanja. Odločitev o stroških prvostopenjskega postopka temelji na osmem odstavku 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), v skladu s katerim sodišče v postopkih po ZPND odloča o stroških postopka po prostem preudarku. Glede na zgoraj opisane okoliščine primera je odločitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške prvostopenjskega postopka, pravilna.

14.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP), zato ni odgovarjalo na pritožbene navedbe o premoženjskem stanju, solastniških sporih z očetom predlagateljice in slabih možnostih bivanja nasprotnega udeleženca.

15.Glede na to, da imata obe stranki odobreno brezplačno pravno pomoč, je sodišče druge stopnje po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND) odločilo še o pritožbenih stroških (165. člen ZPP). Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Enako pa velja za predlagateljico, katere odgovor na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve na drugi stopnji.

Zveza:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 22a, 22a/8, 22b, 22b/4, 22d, 22d/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.