Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti ali so stiki med predlagateljico in otrokom možni na način, da se izvajajo samostojno ali pa gre za takšno situacijo, da je potrebno uvesti stike pod nadzorom CSD (in ne nasprotnega udeleženca). Pri tem bo sodišče prve stopnje moralo pridobiti tudi mnenje CSD, ki do sedaj poročila ni podal, saj iz njegovih obvestil sodišču izhajajo zgolj povzetki navedb nasprotnega udeleženca, oz. telefonski razgovor z vzgojiteljico ml. otroka.
I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, ki se nanaša na III. točko izreka sklepa z dne 30..12..2025 (stiki med ml. A. A. in mamo) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
II.V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III.Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve je z začasno odredbo z dne 30..12..2025 ml. otroka zaupalo začasno v vzgojo in varstvo očetu (I. točka izreka). V II. točki izreka je materi naložilo, da je dolžna prispevati k preživljanju ml. otroka preživnino v višini 150,00EUR mesečno. V III. točki izreka je odločilo, da stiki med ml. otrokom in mamo potekajo v skladu s sprotnim dogovorom med staršema. V IV. in V. točki izreka je odločilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočne rešitve predmetne zadeve in ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. Po vloženem ugovoru zoper izdano začasno odredbo je sodišče prve stopnje, s sedaj izpodbijanim sklepom, ugovor predlagateljice z dne 6..1..2026 zavrnilo.
2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica. Sklep izpodbija v celoti. Meni, da je sodišče prve stopnje povsem zmotno ocenilo enkratni izolirani dogodek, in sicer ravnanje predlagateljice, ko je vozila pod vplivom alkohola, v vozilu pa je bila prisotna njena ml. hči. Posamezen enkraten dogodek pa ne dosega pravnega standarda verjetno izkazane ogroženosti otroka, ki je nujen pogoj za izdajo začasne odredbe. Sicer pa ni izkazano, da bi predlagateljica zaradi domnevnega uživanja alkohola dejansko opuščala ali neustrezno izvajala skrb. Sicer ne zanika, da kadi, vendar to dejstvo samo po sebi ne predstavlja pravno relevantne ogroženosti, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe. Prav tako ne drži, da ni izkazala ustrezne pripravljenosti za sodelovanje s CSD. Ne strinja se z odločitvijo glede stikov, saj takšna odločitev ni izvršljiva in ne vsebuje konkretnih časovnih ali vsebinskih opredelitev ter je tako v celoti njeno izvajanje prepuščeno volji nasprotnega udeleženca. Gre za otroka, starega eno leto, ki je močno navezan na mamo kot primarnega skrbnika in ima v tej starostni odsotnost stikov lahko hude posledice za razvoj otroka. Predlaga, da sodišče druge stopnje, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper začasno odredbo ugodi slednjo razveljavi ter o vprašanju varstva in vzgoje otroka odloči šele po celovito ugotovljenem dejanskem stanju. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3.V odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).
6.Pregled zadeve pokaže, da je predlagateljica pri naslovnem sodišču dne 27..11..2025 vložila predlog, s katerim predlaga, da se ml. hči zaupa v varstvo njej kot materi, določi preživnino in uredijo stiki z nasprotnim udeležencem. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog predlagal izdajo začasne odredbe, s katero se naj ml. otrok začasno zaupa v vzgojo in varstvo njemu, določi preživninska obveznost mame in uredijo stiki po dogovora med staršema. Predlagateljica prekomerno uživa alkohol, s čimer škodi sebi, nenazadnje pa je pod vplivom alkohola tudi prevažala otroka.
7.Iz poročila Postaje prometne policije uprave B. B. in CSD C. izhaja, da je predlagateljica dne 18..12..2025 dejansko vozila osebno vozilo pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj ji je poteklo zdravniško potrdilo. Na kraju je bilo vozilo zaseženo, otrok pa je bil predan v varstvo očetu. Iz poročila CSD nadalje izhaja, da se predlagateljica na njihove klice ne odziva in se razgovora na CSD ni udeležila. Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo, s katero je ml. otroka zaupalo v varstvo očetu in odločilo, da se stiki izvajajo v skladu s sprotnim dogovorom med staršema. Po vloženem ugovoru je sodišče prve stopnje predmetni nepravdni postopek prekinilo za čas 3mesecev in stranke napotilo na mediacijo, ki se je zaključila neuspešno. Iz poročila mediatorke pa izhaja, da sta se udeleženca postopka dogovorila glede začasnega izvajanja stikov. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugovorom zoper začasno odredbo dne 8..4..2026 opravilo narok, na katerem je zaslišalo oba udeleženca postopka ter pridobilo poročilo CSD, iz katerega izhaja, da z mamo do naroka 8..4..2026 niso uspeli opraviti razgovora. Sodišče prve stopnje je ugovor predlagateljice zavrnilo.
Glede varstva in vzgoje ter določitve preživnine:
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdalo regulacijsko začasno odredbo. Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.
V skladu s 160. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. členu DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Po določbi prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, pri čemer izrecno navaja začasno odredbo o vzgoji in varstvu otrok, o prepovedi ali omejitvi stikov, o načinu izvajanja stikov in o preživljanju otroka.
Sodišče druge stopnje glede na do sedaj izvedeni postopek pritrjuje sodišču prve stopnje, da je otrok pri predlagateljici ogrožen do te mere, da ga je potrebno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu. Neutemeljeno predlagateljica minimizira dogodek z dne 18..12..2025, ko je otroka imela cel dan v varstvu, zatem pa z njim odšla v vrtec na skupinsko druženje, po končanem druženju pa jo je ustavila policija, pri čemer je imela v krvi 1 promil alkohola ter vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je ta dogodek pravilno ocenilo kot ogrožujoč za otroka, še posebej glede na izpovedbo nasprotnega udeleženca, ki je že večkrat zaznal, da je predlagateljica imela težave z alkoholom v času trajanja njune zveze, nenazadnje je pritožnica vse do zadnjega naroka, na katerem se je obravnaval njen ugovor zoper izdano začasno odredbo ni uspela oglasiti na CSD, vse skupaj pa po oceni sodišča druge stopnje potrjuje pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je ml. otrok pri predlagateljici ogrožen in je s tem pravilno začasno dodeljen v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu, s predlagateljico pa so urejeni stiki. Treba je namreč upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ).
Pravilno pa pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor predlagateljice tudi v delu, ki se nanaša na izvajanje stikov med ml. otrokom in predlagateljico.
Ni za spregledati dejstvo, da je v postopku mediacije prišlo do dogovora, kako se med predlagateljico ml. otrokom stiki izvajajo, vendar sodišče prve stopnje pri odločitvi slednjemu ni sledilo in je zgolj pavšalno zapisalo, da so stiki urejeni na način, da se udeleženca postopka sproti dogovarjata. Takšno izvajanje stikov je možno zgolj takrat, ko med strankami ne obstaja spor. Že tekom postopka, in sicer glede na pripravljalne vloge udeležencev in po izvedenem zaslišanja obeh udeležencev, pa je postalo izvajanje stikov sporno saj je predlagateljica zatrjevala, da nasprotni udeleženec stike med predlagateljico in otrokom omejuje oz. dopušča na način, da je ves čas prisoten pri stiku, oziroma da slednje nadzira, sam nasprotni udeleženec pa pojasnjuje, da so pri izvajanju stikov med otrokom in predlagateljico težave.
Sodišče prve stopnje bo tako moralo v ponovljenem postopku ugotoviti ali so stiki med predlagateljico in otrokom možni na način, da se izvajajo samostojni ali pa gre za takšno situacijo, da je potrebno uvesti stike pod nadzorom CSD (in ne nasprotnega udeleženca). Pri tem bo sodišče prve stopnje moralo pridobiti tudi mnenje CSD, ki do sedaj poročila ni podal, saj iz njegovih obvestil sodišču izhajajo zgolj povzetki navedb nasprotnega udeleženca, oz. telefonski razgovor z vzgojiteljico ml. otroka.
Sodišče prve stopnje ima vsa pooblastila, da v predmetni zadevi postopa po uradni dolžnosti, pri tem pa mora imeti v uvidu, da gre za majhnega otroka in da je slednji toliko bolj občutljiv za morebitno odtujevanju, do katerega lahko pride v primeru, da se stiki med predlagateljico in otrokom ne bodo izvajali (razen v kolikor bo sodišče ugotovilo, da stiki ml. otroka ogrožajo) in bo stike natančno določilo, s tem pa bo tudi predlagateljica natančno vedela, kdaj stiki med njo in otrokom potekajo, na kakšen način in kje.
Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na III. točko začasne odredbe in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).
Sodišče prve stopnje bo tako moralo v ponovljenem postopku ponovno odločati o stikih med predlagateljico in ml. otrokom, upoštevajoč razloge in podane usmeritve sodišča druge stopnje ter dejansko stanje, kot bo podano ob ponovnem odločanju (sodišče druge stopnje v tej zvezi pojasnjuje, da je pri odločanju upoštevalo okoliščine v času izdaje začasne odredbe oz. ugovora z dne 24. 4. 2026, družinsko življenje pa je dinamičen proces, v katerem se razmere spreminjajo, te spremenjene razmere pa bo moralo pri ponovnem odločanju o ugovoru zoper začasno odredbo glede stikov upoštevati tudi sodišče prve stopnje).
Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).
Po ustaljeni sodni praksi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim le-to v postopku odločanja o začasni odredbi razveljavi sklep sodišča prve stopnje, ni pritožbe po 357.a členu ZPP.
-------------------------------
1VSL sklep IV Cp 337/2020 z dne 26. 2. 2020.
2Tako VSRS sklep Cp 30/2018 z dne 4. 10. 2018. V tem smislu tudi VSRS sklep Cp 6/2023 z dne 1. 2. 2023.