Jedro

Dopuščena je revizija glede uporabe 173/3. in 8. člena SZ-1.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: ali je ob v sodni praksi sprejetem stališču, da je mogoče sklenitev najemne pogodbe zahtevati najpozneje z nasprotno tožbo v pravdi za izselitev, dopustno v primerih, ko nasprotna tožba ni mogoča, ker z njo ne bi bila tožena prava stranka (na primer le eden od solastnikov spornega stanovanja) in je toženec zato vložil samostojno tožbo z zahtevkom za sklenitev najemne pogodbe, o izpraznitvenem zahtevku odločiti pred pravnomočnostjo odločitve o tem zahtevku in ali lahko lastnik stanovanja s tožbo po določbi osmega odstavka 173. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) v primeru, ko nadomestilo iz tretjega odstavka istega člena za rešitev zgolj svojega stanovanjskega vprašanja prejme tisti zakonec, ki je najemnik stanovanja, zahteva izselitev njegovega razvezanega zakonca.

Obrazložitev

1. Tožnica je kot ena od solastnic stanovanja v četrtem nadstropju v stanovanjski stavbi v Ljubljani, ki je bilo njenim sedaj že pokojnim staršem vrnjeno v denacionalizacijskem postopku, zahtevala izselitev toženke, ki v tem stanovanju živi s hčerkama po tem, ko je bila njena zakonska zveza z J. V., ki je bil najemnik stanovanja, a se je iz njega izselil po tem, ko je svoje stanovanjsko vprašanje rešil (tudi) s pomočjo nadomestila iz tretjega odstavka 173. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Izselitev je zahtevala na podlagi določbe osmega odstavka 173. člena SZ-1. Toženka se je zahtevku upirala in z nasprotno tožbo zahtevala sklenitev najemne pogodbe, češ, da je njen razvezani zakonec z izselitvijo iz stanovanja konkludentno izjavil voljo, da sama postane najemnica sedaj spornega stanovanja, sklicevala pa se je tudi na po razvezi in pred denacionalizacijo stanovanja sklenjen izvensodni sporazum sedaj bivših zakoncev, da bo najem spornega stanovanja nadaljeval tisti, ki si ne bo uspel zagotoviti drugega stanovanja oziroma da bo stanovanje zamenjano za dve manjši stanovanji. Ker je tožnica le ena od solastnic spornega stanovanja, je toženka v drugem pravdnem postopku, ki še ni zaključen, vložila tožbo za sklenitev najemne pogodbe zoper vse solastnike.

2. Sodišče prve stopnje je izpraznitvenemu zahtevku ugodilo, zahtevek za sklenitev najemne pogodbe (tako za neprofitno najemnino, kot za profitno najemnino), pri čemer je o dolžnosti lastnikov stanovanja s toženko skleniti najemno pogodbo, ki bi predstavljala oviro za izpraznitveno sodbo, odločilo kot o predhodnem vprašanju.

3. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

4. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Trdi, da sodišče prve stopnje predhodnega vprašanja ne bi smelo samo rešiti v pravdi, v kateri je po njeni nasprotni tožbi na pasivni strani sodelovala le ena od solastnic stanovanja, glede katerega je zahtevala sklenitev najemne pogodbe, pač pa bi moralo počakati na zaključek postopka v drugi (samostojni) pravdi, začeti na njeno tožbo za sklenitev najemne pogodbe, vloženo zoper vse solastnike spornega stanovanja. Prav tako meni, da je bila zmotno uporabljena določba osmega odstavka 173. člena SZ-1 glede na dejstvo, da je zakonska zveza med njo in najemnikom spornega stanovanja J. V. predhodno prenehala. Sodne prakse o obeh pravkar navedenih problemih ni (druga alineja prvega odstavka 367. a člena ZPP), je pa tovrstne spore v bodoče nedvomno še mogoče pričakovati.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da predstavlja odločitev o pravnih vprašanjih, navedenih v izreku, glede katerih je toženka predlagala dopustitev revizije, odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).