Jedro

S predloženim projektantskim predračunom tožnica ni mogla zadostiti zahtevi, da je dolžna predložiti dokument „tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov in popisov del“. Tudi po mnenju sodišča namreč predloženi projektantski predračun ne zadostuje izpolnitvi spornega pogoja, saj projektantski predračun popisuje razna dela zgolj okvirno, ter je namenjen ugotovitvi višine stroškov za načrtovano investicijo.

Predloženo Poročilo o lokaciji ne izkazuje, da predvidena rekonstrukcija ne leži v vplivnem območju. To pa pomeni, da je bila v konkretnem primeru potrebna predložitev kulturnovarstvenega soglasja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel vlogo, ki jo je vložila Občina A., za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi, Ureditev LC Voklo – Voglje. V obrazložitvi je navedel, da je bila vloga za ukrep 322, ki jo je vložila tožnica, nepopolna, zato jo je pozval, da jo dopolni v roku 30 dni. Stranka v postavljenem roku ni odpravila pomanjkljivosti oziroma svoje vloge ni dopolnila in sicer ni predložila zahtevanih dokumentov za: tehnično rešitev z detajli predvidenih posegov; kopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja oz. sklep/odločbo pristojnega organa in kulturno varstveno soglasje. Iz teh razlogov je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP vlogo zavrgel. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. V obrazložitvi soglaša z razlogi za zavrženje, ker vloga ni bila dopolnjena s tehničnimi rešitvami z detajli predvidenih posegov in kulturno varstvenim soglasjem, saj se LC Voklo – Voglje nahaja na vplivnem območju (VO) registrirane enote dediščine, kot izhaja iz dopisa Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 7. 9. 2010 ter je torej glede na določbo 3. alinee prvega odstavka 28. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD) potrebno pridobiti kulturno varstveno soglasje. Ocenjuje pa, da je vlagatelj izpolnil zahtevo iz priloge 3 razpisne dokumentacije s predložitvijo dopisa UE Kranj št. 020-6/2010-72 z dne 8. 9. 2010, iz katerega izhaja, da za izvedbo predmetne naložbe ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.

Tožnica v tožbi navaja, da je drugostopni organ napačno ocenil, da vloge ni dopolnila s tehničnimi rešitvami z detajli predvidenih posegov in popisom del, kot naj bi zahtevala razpisna dokumentacija v prilogi 3, saj je predložila projektantski predračun št. 1001030, ki zadosti zahtevi iz razpisne dokumentacije, ki se ne glasi na načrte podrobnejših tehničnih rešitev in detajlov, pač pa na tehnične rešitve z detajli predvidenih posegov in popisom del. Če bi bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, bi moral vlagatelj predložiti celotno projektno dokumentacijo, vključno s PGD in PZI. Tehnične rešitve skupaj z detajli predvidenih posegov in popis del pa so razvidni iz predloženega projektantskega predračuna, saj gre za enostavna dela, za katera ni mogoče predvideti drugih tehničnih rešitev, kot so rešitve, navedene v projektantskem predračunu. V zvezi s kulturnovarstvenim soglasjem pa opozarja, da je v namen oddaje vloge za dodelitev nepovratnih sredstev pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Kranj, pridobila pisno informacijo z dne 7. 9. 2010, iz katere izhaja, da naj bi se LC Voklo – Voglje nahajala na vplivnem območju (VO) registrirane enote dediščine. Iz Poročila za lokacijo (zlasti stran 16) pa izhaja, da v bližini lokacije ureditve LC Voklo – Voglje ni varovanih predmetov kulturne dediščine, zato kulturno varstvenega soglasja ni bilo potrebno pridobiti. V dosedanjem postopku Poročila za lokacijo ni predložila, gre pa za dokument iz javne evidence, ki ga je dolžan upravni organ vpogledati sam, v skladu z načelom materialne resnice v upravnem postopku. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe. Dodatno pa še navaja, da že iz dopisa Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 7. 9. 2010, kot tudi iz natisnjenega izpisa iz prostorskega informacijskega sistema občin (PISO) z dne 8. 5. 2012 izhaja, da se LC Voklo – Voglje nahaja na vplivnem območju registrirane kulturne dediščine, zato je jasno, da je bila v konkretnem primeru potrebna predhodna pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Tožnica je prezrla, da je sporna parcela v Poročilu, na katerega se sklicuje v tožbi, šrafirana s svetlo modrimi črtami, kar po legendi PISO pomeni, da je v vplivnem območju kulturne dediščine.

Tožba ni utemeljena.

V upravnem sporu ostaja sporno še, ali je tožnica po dopolnitvi vloge zadostila pogojema iz projektne dokumentacije: tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov in popisom del ter predložitev kulturnovarstvenega soglasja.

Tožnica meni, da je napačno stališče organa, da vloge ni dopolnila s tehničnimi rešitvami z detajli predvidenih posegov in popisom del, saj je predložila projektantski predračun, ki vsebuje tehnične rešitve, skupaj z detajli predvidenih posegov in popisom del. Predviden poseg predstavlja enostavna dela, za katera ni mogoče predvideti drugih tehničnih rešitev, kot so rešitve v projektantskem predračunu. Sodišče navedbam ne more slediti. Projektantski predračun, ki ga je nesporno predložila, pomeni izpolnitev obveznosti, ki se v projektni dokumentaciji glasi: popis del s projektantskim predračunom oziroma predračun za načrtovano naložbo. S predloženim projektantskim predračunom tožnica ni mogla zadostiti zahtevi, da je dolžna predložiti dokument „tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov in popisov del“. Tudi po mnenju sodišča namreč predloženi projektantski predračun ne zadostuje izpolnitvi spornega pogoja, saj projektantski predračun popisuje razna dela zgolj okvirno, ter je namenjen ugotovitvi višine stroškov za načrtovano investicijo.

Nesporno med strankama je, da tožnica kulturnovarstvenega soglasja ni predložil, da pa bi ga morala, izhaja iz dopisa Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije št. I-773/2-2010 z dne 7. 9. 2010, saj se načrtovana rekonstrukcija LC Voklo – Voglje nahaja na vplivnem območju (VO) registrirane enote dediščine. Po določbi 3. alinee prvega odstavka 28. člena ZVKD obstaja obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za posege v varstvena območja dediščine. V tožbi tožnica navaja, da iz Poročila o lokaciji, ki ga predlaga kot dokaz, izhaja (stran 16), da se predvidena rekonstrukcija ne nahaja na vplivnem območju. Tudi sodišče, kot tožena stranka v odgovoru na tožbo, meni, da tožnica napačno razlaga Poročilo o lokaciji. Predloženo Poročilo o lokaciji ne izkazuje, da predvidena rekonstrukcija ne leži v vplivnem območju. To pa pomeni, da je bila v konkretnem primeru potrebna predložitev kulturnovarstvenega soglasja, ter obenem, da so tožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava neutemeljeni.

V čem pa naj bi bila bistvena kršitev pravil postopka, tožnica ni navedla, sodišče samo pa bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, tudi ni ugotovilo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče ni opravilo glavne obravnave, ker je zakonitost izpodbijanega akta lahko presodilo na podlagi listin v upravnem spisu, ki jih je upravni organ pravilno ocenil. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.