Jedro

Stroški vloge (delnega umika predloga za izvršbo) so bili potrebni glede na to, da je bilo delno plačilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo pa je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je dolžnica dolžna povrniti upniku v roku osmih dni 7,30 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

II. Dolžnica je dolžna upniku v roku osmih dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 38,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki 1 izvršbo delno ustavilo za dne 30. 11. 2021 plačanih 41,62 EUR, v izpodbijani točki 2 pa je predlog upnika za povračilo stroškov, priglašenih v vlogi z dne 2. 12. 2021 in 17. 11. 2021 zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa v točki 2 tako, da se upniku priznajo stroški vloge delnega umika izvršilnega predloga, saj je bila vloga upnika, s katero je sporočil delni umik izvršilnega predloga potrebna, glede na to, da sta bili delni plačili dolžnici izvršeni prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato sta bili obe obvestili upnika potrebni, saj je upnik preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka. Prav tako je odločitev v nasprotju z enotno sodno prakso, ki je o tem že zavzela stališče (prim. sklepa VSL I Ip 1345/2020, in I Ip 1713/2020).

3. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani 2. točki preizkusilo sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

4. Materialno pravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba petega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so stroški potrebni za izvršbo in ali so priglašeni stroški upniku dejansko nastali (peti odstavek 38. člena ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je stroške, ki jih je upnik priglasil v delnem umiku predloga za izvršbo, zavrnilo z obrazložitvijo, da jih ni mogoče opredeliti kot potrebne za izvršbo. Stroški vloge, s katero upnik (delno) umika predlog za izvršbo niso stroški potrebni za izvršbo, saj ne služijo končnemu cilju izvršilnega postopka, to je poplačilu upnika. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev materialnopravno nepravilna. Stroški vloge (delnega umika predloga za izvršbo) so bili potrebni glede na to, da je bilo delno plačilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo pa je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka. Smiselno tako stališče izhaja tudi iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožba.

6. Stroški delnega umika so tako potrebni za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ. Upnik je v vlogah z dne 17. 11. 2021 in 2.12. 2021 priglasil le materialne stroške (stroški fotokopij, tiskanja in administrativni stroki po javno objavljenem Ceniku storitev ZT) v višini 3,65 EUR za vsako vlogo, skupaj 7,30 EUR. Sodna praksa1 je že zavzela stališče, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank, predvsem vložitev ugovora po izteku roka dolžnika in s tem povezane stroške.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremenilo tako, da je dolžnik dolžan upniku v roku osmih dni povrniti 7,30 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu je dolžnik v roku osmih dni dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 38,08 EUR. Gre za stroške plačane sodne takse za pritožbo 33,00 EUR in materialne stroške (plačana poštnina priporočeno 5,08 EUR).

1 VSL IV Ip 2945/2016 z dne 28. 9. 2016, VSM I Ip 451/2019 z dne 7. 8. 2019, VSL I Ip 714/2018 z dne 29. 3. 2018, VSL I Ip 602/2020 z dne 8. 6. 2020 in VSL II Ip 2278/2019 z dne 15. 4. 202